Natisnite    Pošljite prijatelju

Kava

Kaj je v kavovih zrnih?

Od zrelega plodu kavovca do skodelice kave je dolga in ne povsem enostavna, zato pa toliko bolj zanimiva pot. Zrelim plodovom najprej odstranijo mesnat ovoj, način odstranitve pa je pomemben za končno kakovost kavnih zrn. Mokri način je zahtevnejši in dražji, vendar so kavna zrna kakovostnejša.

Suhi način je cenejši in takšna so pozneje tudi kavna zrna: poceni in nižje kakovosti. Pri zadnjem načinu zrele plodove dva do tri tedne sušijo na soncu in nato strojno oluščijo. Pri mokrem načinu plodove v koritih z vodo strojno zmečkajo med dvema valjema, da odstopi večina pulpe. Ostanki pulpe, ki se drži semen, odstopijo med bakterijsko fermentacijo. Nato semena operejo, posušijo in sortirajo.



Fermentacija vpliva tudi na semena, ki imajo pozneje po praženju drugačno aromo, kot bi jo imela sicer.


Dežele pridelovalke izvažajo na tak ali drugačen način pripravljena surova kavna zrna, pražijo pa jih šele pražarne v državah, ki kavo uvažajo. Praženje je različno močno glede na vrsto in sorto kave. Med njim se razvijejo številne sestavine, ki so bistvene za aromo kave, in so poleg kakovostne surovine ključnega pomena za kakovost kave. Kar zadeva najodličnejšo kavo, jo pripravimo iz sveže praženih in sveže zmletih zrn.

Pražena kavna zrna vsebujejo od 0,7 do tri odstotke kofeina, sledi teofilina in teobromina, do devet odstotkov beljakovin, okoli 25 odstotkov ogljikovih hidratov, približno 13 odstotkov maščob, pet odstotkov organskih kislin, sledi nikotinske kisline, vodo, polifenole, rudnine, celulozo, aromatične in druge sestavine.

Aromatičnih snovi je več sto vrst in skupaj zavzemajo približno 0,1 odstotka sestavin kavnega zrna.

Po učinku najpomembnejše sestavine so kofein in polifenoli.

Prvi poživlja, drugi učinkujejo kot antioksidanti. Glede na količino popite kave po vsem svetu so njeni polifenoli splošno najbolj razširjeni in najpogostejši vir antioksidantov, ki ga zaužije človeštvo.

Kava je torej koristna, vendar lahko tudi škodi. Njen učinek je odvisen od telesnega ustroja in splošnega življenjskega vzorca pivca kave ter od časa uživanja in zaužite količine.

 Če se je Balzac navduševal nad stotinami skodelic in malodane 'verižnim' pitjem kave, to še ne pomeni, da se lahko vsakdo tako loti pitja kave.

Kavna zmrzlina

40 g instant kave, 4 jajca
100 g mletega sladkorja
100 g sladkorja
5 dl sladke smetane, rum

Rumenjake z mletim sladkorjem penasto umešamo in dodamo 0,5 dl sladke smetane in stopljeno instant kavo. Beljake s sladkorjem stepemo v trd sneg, sladko smetano stepemo in oboje narahlo primešamo k stepenim rumenjakom in v smetani stopljeni kavi, dodamo še par kapljic ruma, premešamo, napolnimo poljubne modele in zmrznemo. Zmrzlino poljubno okrasimo in ponudimo.

Priporočljivo branje >> Prehrana in zdravje

Več branja - Izberite svojo knjigo >>> Spletna knjigarna Doria

(Članek je bil objavljen v ereviji Mavrični mesečnik, predhodniku Kresnika)