Ko se ustavim sredi vrta:: Božam lipicanca::

Ko se ustavim sredi vrta:: Božam lipicanca::

12.10.2008 | Avtor: Josip Osti

KO SE USTAVIM SREDI VRTA

Ko se ustavim sredi vrta in se za hip izgubim
v času in prostoru. Ko se pred mojimi očmi
razkrije skrivnost prvega odprtega popka rdeče kamelije.

Ko zaslišim, kako diha
iz zimskega spanca prebujena mlada melisa,
kako s še gole veje jablane kaplja med slavčkovega glasu…

Ko se ustavim sredi vrta
in se za hip izgubim v času in prostoru,
mi neviden pajek s tanko pajčevino,
kot da je nit spletena iz zlatih nitk žarkov
jutranjega sonca, oči premreži.


Kamelije


BOŽAM LIPICANCA

Božam lipicanca, ki bo nekega dne glina.
Božam ga tako, kot kipar Jakov Brdar
boža glino, ki bo nekega dne lipicanec.

 

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: Josip Osti Rosa Mystica poezija pesniška zbirka vrt lipicanec kamelije jablana slavček metafore 



< Nazaj
Otroci ob zgodbici iz slikanice spoznajo, kako neverjetne so divje čebele in kako pomembne so za nas in za Zemljo, ki je naš skupni dom.
Grenko sladka mikropoezija
Vesoljček Pi in njegove dogodivščine
Vsak posameznik bi moral imeti vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in izobilju življenja.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Najvišje spleza tisti, ki pri plezanju pomaga drugim.

(Georg Matthew Adams)