Koliko valov bo imela nedavna finančna kriza?

12.03.2008 | Avtor: Zlatko Turkovic
Na svetovnih borzah je danes odprtih veliko vprašanj. In ko je neznank veliko, borzniki niso pripravljeni kupovati. Likvidnost in psihologija sta bistveni za kratkoročni razvoj borz, nobeden od teh dveh faktorjev pa v tem trenutku ni pozitiven. Denarna škoda zaradi špekuliranja na ameriškem nepremičninskem trgu je svetovne banke do sedaj stala približno 140 milijard dolarjev.

To je veliko denarja, ki je praktično izginil iz borznih trgov. Po drugi strani si borzni vlagatelji niso na jasnem kakšno bo bodoče stanje v svetovni ekonomiji in v tem trenutku delnic raje ne kupujejo. V zgodovini borznih kriz je bilo vedno tako in vedno tudi bo. Zgodovina pa tudi pravi, da ni na mestu vprašanje ali se bo situacija na borzi v prihodnosti izboljšala, temveč kdaj se bo izboljšala.

Za veliko večino borznih vlagateljev, tako izkušenih kot tudi novih, trenutek na borzi ni nikoli najbolj pravšnji. Bodisi se ocenjuje, da so tečaji še previsoki in da bodo še padli ali pa borzniki menijo, da so cene delnic že preveč zrasle in bodo padle. Preveč natančen pristop k borzi in posebej stalno omahovanje pri delnicah ni najboljše ker zavira investiranje. Kdor pa ne investira in nekaj tudi tvega tudi ne more profitirati. Vendar to ni le problem malih vlagateljev ampak tudi velikih investicijskih skladov, ki v zadnjih mesecih prav tako preštevajo izgube.

V velikih finančnih hišah po svetu veliko preučujejo, ali sledi dvema valoma padanja borze še tretji. Prvi se je zgodil zgodaj jeseni, ko je počilo na hipotekarnih trgih, drugič so bili finančni trgi v središču pozornosti januarja letos, ko so močno padle delnice. V letošnjem letu niso padale le cene delnic temveč tudi obveznic: tako imenovane junk-bonds (obveznice izdajateljev slabše bonitete) so izgubile preko 7%.

Kaj to pomeni za borzo? Odliv denarja, kajti podobno kot so banke jamčile za donose hipotekarnih obveznic, tako so številne med njimi jamčile z izdajo derivatov tudi za letne donose teh obveznic. Ob relativno nizkih premijah. Sedaj so te premije dvignile in višje premije pomenijo tudi manj denarja za druge naložbe. Trenutno je nelikvidnih le 1% slabo bonitetnih podjetij, finančna hiša Moddy's ocenjuje, da bo do konca leta nelikvidnih skoraj 5% teh firm. Zato napovedujejo še en val znižanj cen na borzah.

Vendar kljub težavam ki jih imajo nekatera podjetja pri plačevanju svojih obveznosti iz obveznic, mnoga podjetja skozi vrsto let ustvarjajo dobičke. Znižanja gospodarske rasti in tudi recesija, o kateri se sedaj ponekod govori običajno odpihnejo manj uspešna podjetja. Podjetja, ki to preživijo postanejo močnejša in v sedanjih časih celo povečujejo cene. Januarska inflacija v območju evra je bila 3,2%, kot jo je preliminarno izračunal Eurostat, računi pa so bili za potrošnike višji predvsem v sektorjih energije, hrane in tudi pri telefoniranju. Nekatera podjetja poslujejo dobro in imajo dobre izglede za naprej ne glede na izgube v finančnem sektorju.

Ali bo sledil na borzi še tretji negativni val? Tega ni mogoče vedeti. Ko vsi gledajo v rdečo borzno tečajnico mislijo zgolj črnogledo, kot nek možakar, ki z ženo gleda v kinu akcijski film. V filmu nepridipravi razstrelijo neko skladišče. Zgradba in bencinska črpalka v bližini sta v visokih plamenih. Možakar, ki gleda film izusti: »Vau«. Preden mu žena kaj odgovori nadaljuje: »Tole je pa bila močna eksplozija. Ampak, si videla ceno superja? 1,08 evra za liter.«

Vir: Soleco d.o.o.


Ključne besede: Zlatko Turkovic  borza  denar  delnice  finance  investiranje  investicijski skladi  inflacija  likvidnost  obveznice  vlagatelji 


Tweet