|
Kos in brezen
05.08.2017 | Avtor: Valentin Vodnik Kos in brezen
Kos prepeva, gnezdo znaša, brezen lep iz mlaja gre, nasmehljaje kosa vpraša: "Poješ tako zgodaj že?"
,Kdo bo branil kosu peti? Ženil se je včeraj brat, jutri mislim svojo vzeti, ravno vabim, bodi svat!‘
"Vse prezgodaj ti ropočeš, veš, da zdaj iz mlaja grem?" ,Mlaja, ščipa, kakor hočeš, da se ženim, to le vem.‘
Dobre volje uka, raja, štirje godci mu pojo, vprašal po vremen bi mlaja? Saj že vjolice cveto.
Brezen ščipa se prevrne, goni megle, burjo da, hrib, doline sneg pogrne, mraza umira vjolica.
Krajca brezen mim pridrsne: "Kaj t je, kos? Ne poješ več?" ,Eh, kaj! — Brat mi včeraj zmrzne, danes pa je moja preč!‘
Kamor tvoja sla ti kaže, preveč nagel ne smeš bit; stara pratka nam ne laže: brezen ima rep zavit.
Ključne besede: Valentin Vodnik kos brezen poezija pesmi pesniki poet slovenska književnost marec sušec
Kratek, jasen, uspešen načrt s pravili, pojasnili in predlogi - sugestijami za izboljšanje vašega življenja. | V slikanici Pripoved o zeleni pomladi že odmeva pomladna budnica. Živali se prebujajo iz zimskega spanja. | Bzzzzzzzzzzzz … Ob sončnem vzhodu se je približevalo glasno brenčanje. To je bil
čmrlj Brenčač, nenevaren leteči kosmatinček. | |
|
Senca je barva, tako kot svetloba, vendar ne tako sijajna; svetloba in senca sta le povezava dveh tonov. Paul Cezanne
|