Kos in brezen

05.08.2017 | Avtor: Valentin Vodnik


Kos in brezen


Kos prepeva, gnezdo znaša,
  brezen lep iz mlaja gre,
nasmehljaje kosa vpraša:
  "Poješ tako zgodaj že?"

,Kdo bo branil kosu peti?
  Ženil se je včeraj brat,
jutri mislim svojo vzeti,
  ravno vabim, bodi svat!‘

"Vse prezgodaj ti ropočeš,
  veš, da zdaj iz mlaja grem?"
,Mlaja, ščipa, kakor hočeš,
  da se ženim, to le vem.‘

Dobre volje uka, raja,
  štirje godci mu pojo,
vprašal po vremen bi mlaja?
  Saj že vjolice cveto.

Brezen ščipa se prevrne,
  goni megle, burjo da,
hrib, doline sneg pogrne,
  mraza umira vjolica.

Krajca brezen mim pridrsne:
  "Kaj t je, kos? Ne poješ več?"
,Eh, kaj! — Brat mi včeraj zmrzne,
  danes pa je moja preč!‘

Kamor tvoja sla ti kaže,
  preveč nagel ne smeš bit;
stara pratka nam ne laže:
  brezen ima rep zavit.




Ključne besede: Valentin Vodnik kos brezen poezija pesmi pesniki poet slovenska književnost marec sušec 



Računalniški priročnik
Ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi
Kje se mudi gospa Zima? Ali bo letos zamudila? Njena sestra gospa Jesen je že zdavnaj odšla iz mesteca na robu hriba.
Grenko sladka mikropoezija
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Če ste se zavezali svojim ciljem, ste sposobni premagati vse ovire in zmagali boste!

(Jeff Keller)