Natisnite    Pošljite prijatelju

Kos in brezen


Kos prepeva, gnezdo znaša,
  brezen lep iz mlaja gre,
nasmehljaje kosa vpraša:
  "Poješ tako zgodaj že?"

,Kdo bo branil kosu peti?
  Ženil se je včeraj brat,
jutri mislim svojo vzeti,
  ravno vabim, bodi svat!‘

"Vse prezgodaj ti ropočeš,
  veš, da zdaj iz mlaja grem?"
,Mlaja, ščipa, kakor hočeš,
  da se ženim, to le vem.‘

Dobre volje uka, raja,
  štirje godci mu pojo,
vprašal po vremen bi mlaja?
  Saj že vjolice cveto.

Brezen ščipa se prevrne,
  goni megle, burjo da,
hrib, doline sneg pogrne,
  mraza umira vjolica.

Krajca brezen mim pridrsne:
  "Kaj t je, kos? Ne poješ več?"
,Eh, kaj! — Brat mi včeraj zmrzne,
  danes pa je moja preč!‘

Kamor tvoja sla ti kaže,
  preveč nagel ne smeš bit;
stara pratka nam ne laže:
  brezen ima rep zavit.