Legenda o Atlantidi

Legenda o Atlantidi

24.06.2013 | Avtor: Neznani avtor

    
Trpljenje in nesreča imata lahko velikanske razsežnosti, če lakomnost zavlada grški civilizaciji. Grški filozof Platon nam v dveh dialogih, Timaj in Kritias, pripoveduje, kako je pohlep nekoč uničil celo civilizacijo. Po Platonu je o tem dogodku prvi poročal atenski učenjak Solon, ki je v 6. stoletju pr.n. št. Obiskal Egipt in tam slišal zgodbo od egipčanskega svečenika.

Kot pravi zgodba, je v davnih časih obstajala bogata in mogočna otoška civilizacija, tako širna, da se je razprostirala sredi oceana, na katerega robu je Atlant z rameni podpiral nebo. Zato se je ocean imenoval Atlantski, civilizacija pa Atlantida.

 Prebivalci Atlantide so častili bike in boga morja; bili so odlični pomorščaki in njihov vpliv je segal do obal Sredozemlja, vse do Egipta in Grčije.

Za tisti čas so imeli visoko razvito kulturo: bili so izobraženi in ponašali so se z umetnostjo arhitekture in z metalurgijo. Kljub vsemu svojemu bogastvu so hoteli več in več in ta pohlep jih je naredil za ošabne zavojevalce, ki so sanjali o prevladi nad Evropo in Bližjim Vzhodom. Na koncu je to  nagnjenje k skrajnostim povzročilo njihovo uničenje.

Bogove je kaj kmalu minilo potrpljenje in odločili so se, da bodo ljudstvo Atlantide kaznovali zaradi njegove velike ošabnosti. Tako so se vode oceana dvignile v velikanskem valu in v eni sami noči je civilizacija Atlantide izginila v morju in za njo ni ostala niti sled.

Legenda o izgubljenem kraljestvu Atlantide prinaša zrno moralne in zgodovinske resnice: narodi pogosto propadejo zaradi svojih osvajalnih teženj. Lidijski kralj Krez je to bridko izkusil, ko je napadel Perzijce. Platonovo mesto, Atene, so uničile njegove osvajalske ambicije.

Bogastvo navdihuje ošabnost, ošabnost poraja norost, ta pa privablja boginjo maščevanja. Pri tem ni pomembno, ali neki narod verjame v bogove starih Grkov.

Posledice so za vse enake. Za vse velja isti univerzalni zakon: če prekoračiš svoje meje in opustiš zmernost, boš kmalu postavljen nazaj na svoje mesto.

Te lekcije so se morali naučiti vsi diktatorji, antični in sodobni,čeprav se na žalost pojavljajo vedno novi tirani, ki so manjkali v šoli, ko so jemali to lekcijo.

Zgodba iz knjige   >> še več zgodb najdete v naslednjih knjigah  

 Več izrekov in modrosti najdete v >>>  knjigah modrosti in lepih misli


Ključne besede: Atlantida legende misli citati ,navedki izginula mesta izginule civilizacije zgodbe pripovedovanje zgodb misli verzi kratke zgodbe Platon Grčija arhitektura razvite kulture oceani izgubljeno kraljestvo 



Slikanica o pomladnem prebujanju narave, o prvih cvetlicah in o vrnitvi ptic selivk.
Ob tem, ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi, ki je tako resnična, kot so vibracije, ki izražajo svetlobo, toploto, elektriko, magnetizem
Tam daleč, v ledeno mrzlih krajih, kamor vroči sončni žarki nikoli ne posijejo, se razteza dežela sneženega moža
Grenko sladka mikropoezija
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Vse, kar je v letu ptice, je v srcu človeka, ki ljubi.

(Rudi Kerševan)