Maček in luna

26.10.2017 | Avtor: William Butler Yeats


Maček in luna

 

Maček stopa sem ter tja,

luna kot vrtavka pleše,

njen najbližji krvni brat,

maček, se ozre plazeče.

Gleda črni Minnaloushe:                   

kot že tava in zavija,

hladna, čista luč z neba

mu živalsko kri vznemirja.

V travi teče Minnaloushe

z drobencljavimi koraki.                                 

Plešeš, plešeš, Minnaloushe?

Če se sreča ista kri,

ni najbolje zaplesáti?

Luna se morda nauči,

sita udvorljivih šeg,                                        

še drugače sukati.

Minnaloushe se plazi v travi

v mesečino, iz mesečine,

sveta luna mu nad glavo

že v drugačni meni sine.                                 

Ali ve, da v zenicah

poljejo mu njene mene –

da skopnijo iz ščipa v srp

in da srp spet v ščip nabrekne?

Minnaloushe se plazi v travi                        

sam, pomemben, premeten,

k spremenljivi luni dviga

spremenljiv pogled.                       



( Prevod: Nada Grošelj)


Ključne besede: William Butler Yeats poezija pesem pesniki poeti maček luna lirika 


Tweet