Manipulatorji s čudežem življenja

17.12.2017 | Avtor: Anton Komat

Zadnje čase nam mediji prinašajo novice, ki nam govore, da so se javnost, etični del znanosti in tudi oblast v mnogih evropskih državah postavile po robu tehnologiji genskega manipuliranja z življenjem. Je tokrat znanost prekoračila Rubikon?


Znanost se spušča v neznano

Tveganj genskega inženirstva ne zmoremo pravno regulirati, saj še sama znanost ne obvladuje te tehnologije in njenih posledic in se v pravnih aktih sklicuje na "upoštevanje stanja znanosti in tehnike"!
Natančno tako dikcijo zasledimo tudi v slovenski različici predloga Zakona o genski tehnologijji. Jasno je torej, da se znanost vsekakor želi zavarovati pred morebitnimi presenečenji.

Katera so lahko ta presenečenja, ne ve niti znanost sama. Kakšne so lahko posledice genske tehnologije na naše zdravje in okolje, ne vemo davkoplačevalci in volilci. Kdo in kako bo reševal tragedije v okolju in na zdravju ljudi, ne ve niti politika.

Kdo je torej poklican, da odloča o vnosu te izjemno tvegane tehnologije v slovenski prostor? Najbrž vsi skupaj, znanost, državljani in politika. Taka ugotovitev predpostavlja in tudi zahteva, da v soodločanju sodelujejo etična znanost, ozaveščena javnost in demokratična država.
V Sloveniji imamo od vsakega le nekaj!

Znanost je razdvojena na večino, ki tej tehnologiji nasprotuje, manjšino, ki je neopredeljena, in peščico posameznikov, ki jo goreče zagovarja. Javnost je popolnoma nepoučena. O politiki pa raje ne izgubljam besed, saj je še dandanes ujetnik lastne prestave o sami sebi.
Civilizacijska nujnost bi torej bila, da v Sloveniji nemudoma proglasimo vsaj 5-letni moratorjih na gensko tehnologijo, predvsem za njen najbolj sporen del, ki ga predstavljajo izpusti gensko spremenjenih organizmov v okolje. Za tak moratorij imamo vso pravno podlago, tako v ustavi kakor tudi v zakonu o obligacijah!

Kateri državni organ bo to storil? Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za okolje in prostor, vlada ali celo parlament? To je pravzaprav vseeno, upamo le, da bo kdo v naši državi končno našel toliko modrosti in končno ukrepal.


Prosto lovišče multinacionalk

Slovenski prostor je postal pravzaprav idealen za vnos tveganih tehnologij še iz nekega drugega razloga, ki je sicer značilen za vse države CSE (Centralne in Južne Evrope).

Stopnja obveščanja in soodločanja javnosti je zelo omejena. O pojmih, kot so okoljska pravičnost, in o zakonih, kot je Right to Know Act v ZDA, ki utemeljujejo pravico vedenja javnosti, lahko v Sloveniji le sanjamo.

Nevarno dejstvo v državah CSE pomeni stanje, v katerem je znanost vse bolj odrinjena na rob družbenega dogajanja, kjer so  slabo plačani znanstveniki kaj ceneno blago na trgu delovne sile. Navedeno velja v veliki meri vse bolj tudi za Slovenijo. Poceni "možgani", pomanjkljiva zakonodaja, neozaveščena javnost in krhka demokracija pomenijo pravo lovišče za multinacionalke. Te pa odlično obvladujejo svoj posel, saj imajo obilo denarja, znanje in moč, da svoje interese uveljavljajo po večkrat mimo državnih.


Monstrumi naprodaj

V zahodnih državah se je ozaveščena javnost silovito odzvala na gensko tehnologijo. Opuščene ali prepovedane so praktično vse poskusne gojitve transgenih rastlin na prostem, zato si multinacionalke iščejo primerne države, kjer bi lahko svoje početje neovirano in prikrito nadaljevale.  Taktika pri prenosu genskega inženirstva v ciljne države temelji predvsem na predpogojih, ki sem jih že navedel. Slovenija tem pogojem v celoti ustreza!

Medijska in tudi drugačna promocija genskega inženirstva obljublja ponižanim znanstvenikom gore denarja, državam pa mesto med razvitimi, ljudstvu pa med in mleko. Velika večina ljudi ne loči med področjem biotehnologije in genskim inženirstvom. Pomembno je vedeti, da tradicionalna biotehnologija deluje in selekcionira med tistim, kar v naravi obstoja. Nepremostljiva prepreka zanjo je evolucijska rešitev, ki onemogoča razplod med posameznimi vrstami organizmov.

Gensko inženirstvo pa nasprotno omogoča prenos dedne snovi med posameznimi vrstami, med rastlinami in živalmi, med človekom in drugimi organizmi. Sposoben je ustvarjati pošasti, ki si jih naša domišljija ne more predstavljati niti v nočnih morah.

Danes genski inženirji delujejo le še kot razvojni inženirji multinacionalk. Njihovo delo poteka v tajnosti, v bunkerjih genskih reaktorjev, in se skriva za zaveso stroge poslovne skrivnosti. Genska tehnologija je povsem tržna panoga, ki deluje po logiki dobička. Rezultati se  najprej patentirajo in šele pozneje objavijo, seveda kot tržna ponudba! Sledi pogodba in trženje "izdelka". Čudež življenja je degradiran na stopnjo patentne pravice avtorja "kreacije".

Saj smo znoreli.


Transgeni raj

V poljskih   ribogojnicah že tretje leto plavajo transgeni krapi, ki so jim "vcepili" človeški gen rasti. Pospešena rast sicer povzroči hitrejše pridobivanje teže, toda živali so iznakažene in so prave pošasti.
Na Madžarskem že gojijo na prostem krompir, koruzo in oljno repico, ki so transgenirane za odpornost proti pesticidom. V SND goje krompir, ki je genetsko manipuliran za boljšo odpornost proti herbicidom.

Iz sveta lahko navedem še več drugih primerov. Človeški geni so bili vnešeni v postrvi, losose, koze, ovce, riž in tobak; piščančji geni so bili prenešeni v krompir; mišji geni v tobak; bakterijski in virusni geni pa v kumare, krompir, paradižnik in koruzo. Poleg že razvpitega paradižnika Flavr Savr  so tudi banane in melone transgerirane tako, da je podaljšana njihova obstojnost po spravilu.
Poglejmo si še nekaj primerov.

Uporaba herbicidov je v plevelih sprožila številne evolucijske procese, posledica katerih je vse večja odpornost teh rastlin proti človekovim zvarkom. Danes je v ZDA že 55 vrst plevelov popolnoma odpornih na triazinsko skupino herbicidov, ki so najbolj uporabljani; podobno je v Sloveniji!

Tehnologi industrijskega kmetijstva imajo dve možnosti. Prva je, da za uničevanje plevelov razvijejo nove, še bolj strupene herbicide, in druga, da uporabijo vse večje količine že obstoječih strupov. V obeh primerih bi ubili tudi kulturne rastline, kar pa ni njihov cilj. Ugotovili so, da je ceneje trangenirati kulturno rastlino na povečano odpornost proti herbicidom, kot pa razviti nov herbicid. V tem se vidi vsa umazana logika kapitala,  ki mu je kaj malo mar uničena podtalnica, prst, zastrupljena hrana in pitna voda zaradi povečane uporabe herbicidov!
Tako je Monsanto razvil vrsto transgenih rastlin, odpornih za herbicid Roundup, Hoechst in Schering pa preko skupne firme AgrEvo  razvijata transgene rastline, odporne proti herbicidu Basta.

Greenpeace me opozarja, da namerava AgrEvo plasirati v Slovenijo transgeno oljno repico, ki bo odporna na herbicid Basta. Na Poljskem so instituti zavrnili sodelovanje s firmo AgrEvo. Posebno odločen je bil prof. dr. Adamczewski in Instituta za varovanje rastlin iz Poznanja. Javno je povedal, da je Poljska zaradi drobno posestne strukture in številnih divjih sorodnikov oljen repice popolnoma neprimeren poligon za take poskuse. Vnešeni gen za odpornost proti herbicidu Basta bi se namreč kaj hitro lahko razširil s pelodom med divje sorodnike oljne repice in povzročil razvoj številnih novih plevelov, odpornih proti herbicidu!

V upanju na etičnost slovenske znanosti pričakujem, da bomo tudi Slovenci zmogli častno dejanje poljskega profesorja. Ne pozabimo, da je AgrEvo že lansko leto uvozil transgeni krompir v Slovenijo, pa so bili agronomi tiho kot grob!


Oživljene Butale

Prihodnost sveta bodo kreirali in največjo moč bodo imeli tisti, ki bodo imeli v lasti gene. Vojne prihodnosti bodo vodile genske banke in ne topovi! To je danes jasno vsem svetovnim strategom.

V Sloveniji pa so oživele Butale!

Slovenija ima izjemno gensko pestrost tradicionalnih varietet kulturnih rastlin, ki pa "uradno" ne briga nikogar razen tujih multinacionalk, seveda! Sedimo na milijardah dolarjev in se tega sploh še ne zavedamo. Nasprotno, prav samomorilsko nadomeščamo naše največje bogastvo, genske vire, s tujimi patentiranimi hibridi in obenem prav butalsko razglašamo, kako smo napredni. Brezglavo drvimo v Evropo, prepisujemo njihove standarde, prevajamo in sprejemamo njihove zakone, zvesto "usklajujemo" nam diktirane kvote in "prestrukturiramo" kmetijstvo, medtem pa nam lovci na semena odnašajo našo prihodnost!

Za vedno izgubljeno prehrambeno varnost Slovenije bodo objokovali takratni politiki, naši potomci pa ne bodo našli prav primernih besed za naše današnje početje.

Zavarovanje genske pestrosti je v današnjem svetu namreč prvovrstno vprašanje nacionalne varnosti posamezne države. Pri nas pa nekaj veljata le vojska in policija, kot v starih dobrih časih!
Imamo pač zapozneli zgodovinski refleks!


Monstrumi v okolju

Manipulacije z genomi živih bitij resno poškodujejo vedenje, integriteto in zdravje organizmov. Genska tehnologija poruši celoten kontekst delovanja genoma. Prenešeni geni lahko poškodujejo in/ali vplivajo na aktivnost lastnih genov v organizmu. Znano je, da prihaja do neljubih presenečenj, če se v drug organizem prenese več kot en gen!

V Nemčiji so manipulirali s petunijami in ugotovili, da je imela posamezna rastlina rdeče, bele in celo progaste cvetove. Nenavadna barvitost petunij ni škodljiva, toda predstavljajmo si, da se tako transgenira kaka druga lastnost.
Nevarnost pa se bistveno poveča ob izpustih transgenih organizmov v okolje.

Transgeni nimajo naravnega okolja, ker niso nastali v evoluciji, ampak so jih ustvarili v laboratorijih. Nihče danes ni sposoben napovedati, kako se bodo vedli transgeni v okolju. Ko enkrat izpustimo transgeni organizem v okolje, ga ne moremo več priklicati nazaj v laboratorij. Transgeni organizem se v okolju razmnožuje, mutira in prenaša dodani genski material na preostale organizme.

Geni, ki jih nosi s seboj, mu omogočijo selektivne prednosti pred naravnimi organizmi v ekosistemu. Biotska pestrost je  lahko resno ogrožena, s tem pa se ruši tudi naravni ekosistem. Posledice bo nosil človek, ki  je, če hoče to priznati ali ne, del narave.

V tem prispevku sem se omejil na okoljske posledice vnosa transgenih organizmov  v okolje. Potencialne nevarnosti je praktično nemogoče predvideti in ovrednotiti, toda na osnovi dosedanjih izkušenj jih lahko razdelimo v naslednje skupine:

1. pojav novih škodljivcev,
2. povečano delovanje že obstoječih škodljivcev,
3. uničenje neciljnih skupin organizmov,
4. motnje v naravnih procesih kroženja snovi in energije,
5. uničenje biotske pestrosti z nadomeščanjem naravnih vrst,
6. zapravljanje dragocenih naravnih virov.
Tveganja pri izpustu genteh organizmov v okolje so bistveno večja kot pri sevanju ali pri učinkih delovanja strupenih kemikalij. Genteh organizmi se namreč razmnožujejo!
 

Za dober tek

Slišal sem, da so v Sloveniji piščancem že uspeli prenesti človeški gen, ki uravnava rast. Piščance bo sicer mučil artritis, krhkost kosti in impotenca, morda pa bodo celo tako srečni, da jih ne bo moril rak prebavil, kakor nesrečne genteh svinje iz Beltsvilla. Toda to za nekatere ni pomembno, pomembno je le, da bodo hitreje rasli!

Spoštovani bralci, če boste zaznali pri nedeljskem piščancu kar koli nenavadnega, pomislite in se spomnite, da je morda v rumeno zapečenem mesu nekaj človeškega, pa čeprav morda le en sam naš gen.

Pa dober tek vsem skupaj!
 
(Odlomek  iz knjige: Nespametni bodo žejni)

(Članek je bil predhodno objavljen v e-reviji Mavrični mesečnik)


Ključne besede: ekologija Anton Komat genetika genski inženiring znanost Rubikon genska tehnologija 


Tweet