Morje, delfini in znanost: foto-identifikacija
25.10.2017 | Avtor:
Tilen Genov"Foto-identifikacija je mednarodno priznana metoda, ki jo uporabljajo raziskovalci kitov in delfinov po vsem svetu. Je tudi glavna metoda raziskovanja društva Morigenos."
Kot smo že povedali v prejšnjih številkah Mavričnega Mesečnika, je proučevanje delfinov dandanes pomembna zadeva. Rezultati raziskovanja nam lahko podajo ključne informacije, ki so pomembne za ohranitev vrst ter boljše “upravljanje” z morjem.
Toda kot vsako raziskovanje tudi proučevanje delfinov temelji na znanstvenem delu. Z drugimi besedami, če želimo zadevo temeljito in natančno raziskati, je potrebno slediti določenim standardom in delati tako kot je treba. Pri tem uporabljamo znanstvene metode. Ena izmed metod, ki je danes pri proučevanju kitov in delfinov skoraj nepogrešljiva in se uporablja po celem svetu, se imenuje foto-identifikacija.
DELFINOV PRSTNI ODTIS?
Foto-identifikacija je mednarodno priznana metoda, ki jo uporabljajo raziskovalci kitov in delfinov po vsem svetu. Je tudi glavna metoda raziskovanja društva Morigenos, saj je relativno enostavna in jo lahko uporabljamo za pridobivanje vrste podatkov o življenju delfinov.
Posamezne delfine lahko prepoznamo po naravnih oznakah, predvsem na hrbtnih plavutih. Te oznake so razne praske, zareze in brazgotine, ki nastanejo ob srečanjih med posameznimi delfini, pri srečanju z drugimi morskimi organizmi, stiku z okoljem, včasih pa tudi ob srečanjih s človekom. Tudi pigmentni vzorci, oblike hrbtne plavuti in druge posebnosti pripomorejo k prepoznavanju.
Delfin z imenom Amanita. (Foto: Tilen Genov)
Nekatere delfine, ki imajo zelo označene hrbtne plavuti in ki jih že dobro poznamo, lahko identificiramo (prepoznamo) že na morju (s prostim očesom). Toda tiste, ki imajo manj oznak, je težje prepoznati. Poleg tega je tudi identifikacija že znanih delfinov bolj zanesljiva, če lahko plavut opazujemo natančno in tako, da se ne premika. Zato delfine fotografiramo, fotografije pa lahko kasneje v miru in natančno preučimo. Vse uporabne fotografije arhiviramo v foto-katalogu. Do sedaj imamo v katalogu društva Morigenos že preko 4.000 fotografij delfinov iz slovenskega morja in okoliških voda.
Fotografiranje delfinov z določene razdalje. (Foto: Polona Kotnjek)
Ko ugotovimo, da je delfina možno prepoznati, mu damo ime in ga uvrstimo v naš katalog prepoznanih živali. Delfin je tako identificiran. Ime služi kot nekaj, po čemer delfine ločimo. Prav tako bi delfinom lahko dali številke.
Ob kasnejših opazovanjih, ko pridobimo nove fotografije, lahko s primerjanjem starih in novih fotografij ugotovimo katere delfine že poznamo in katere smo srečali prvič.
S foto-identifikacijo lahko proučujemo več vidikov življenja delfinov. Z njo je možno oceniti velikost populacije, določiti rast ali upadanje števila delfinov v populaciji, določati velikost in sestavo skupin, opazovati medsebojne odnose med posameznimi osebki, itd.
Ta metoda ni invazivna, saj živalim ni potrebno natikati umetnih oznak. Uporablja se brez dotikanja in brez vznemirjanja delfinov. Je mednarodno priznana in se uporablja pri raziskovanju kitov in delfinov po celem svetu.
V slovenskem morju in okoliških vodah smo od leta 2003 do danes foto-identificirali že več kot 50 velikih pliskavk.
KAKO TO IZGLEDA V PRAKSI?
Vsi tisti, ki jih tovrstna zadeva zanima tudi v praksi, se lahko udeležijo Poletnih raziskovalnih taborov z delfini, ki jih organizira društvo Morigenos. Tam udeležencem v živo predstavimo raziskovanje ter delo z delfini. Ker je foto-identifikacija glavna metoda našega dela, jo tudi udeležencem taborov predstavimo podrobno.
JE MOJA FOTOGRAFIJA UPORABNA?
Tudi vi nam lahko pomagate pri našem delu! Če ste kdaj fotografirali delfine v severnem Jadranskem morju, bomo zelo veseli, če nam fotografije pošljete. Morda bomo po pregledu fotografij kakšnega izmed delfinov celo prepoznali!
Toda nikar ne poskušajte delfinov fotografirati na silo! Vznemirjanje s strani plovil je namreč eden izmed največjih problemov, s katerimi se srečujejo današnji delfini. Sama fizična prisotnost plovila ter zvoki, ki jih povzroča motor, lahko povzročijo stres in vznemirjenje. Delfini zaradi tega včasih celo zapustijo določena območja, ki so zanje pomembna. Kadar jih srečate v naravi, se jim vedno približajte počasi in s strani. Delfini ne marajo, da se s plovilom zapodite v njih, čeprav nekateri ljudje tako mislijo.
Nikoli se jim ne približujte na manj kot 30 metrov. Raje jim pustite, da se vam sami približajo, če to želijo. Če se vam bodo, pomeni da so dobre volje in to je tudi najboljša priložnost, da jih fotografirate! V bližini delfinov ne ostajajte več kot 20 minut, saj imajo tudi oni radi svoj mir. Z odgovornim vedenjem na morju lahko poskrbimo, da delfini ostanejo v naših vodah.
Več branja >>> Knjige o živalih
(Članek je bil prvotno objavljen v e-reviji Mavrični mesečnik)
Ključne besede: Tilen Genov delfini Delphinus delphis foto identifikacija fotografiranje Jadran Jadransko morje Morigenos morje morski sesalci morski ekosistem varstvo živali velika pliskavka