Natisnite    Pošljite prijatelju

Nokturno


Silno me je strah
mrtvih listov,
strah me je vrtov,
polnih rose.

Spat grem;
če me ne zbudiš,
ti ob boku pustim
svoje mrzlo srce.

Kaj poje
tam v daljavi?
Ljubezen. Veter v oknih,
draga moja!

Podaril sem ti ogrlico
iz jutranjih biserov.
Zakaj me puščaš samega
na tej poti?

Če greš silno daleč,
bo moja ptica žalovala
in zeleni vinograd
ne bo dajal več vina.

Kaj poje
tam v daljavi?
Ljubezen. Veter v oknih,
draga moja!

Nikdar ne boš vedela,
sfinga bela,
kako zelo
sem te ljubil

vsa ta jutra,
ko je deževalo
in je na suhih vejah
razpadalo gnezdo.

Kaj poje
tam v daljavi?
Ljubezen. Veter v oknih,

draga moja!