Nokturno

29.08.2017 | Avtor: Federico Garcia Lorca


Nokturno



Silno me je strah
mrtvih listov,
strah me je vrtov,
polnih rose.

Spat grem;
če me ne zbudiš,
ti ob boku pustim
svoje mrzlo srce.

Kaj poje
tam v daljavi?
Ljubezen. Veter v oknih,
draga moja!

Podaril sem ti ogrlico
iz jutranjih biserov.
Zakaj me puščaš samega
na tej poti?

Če greš silno daleč,
bo moja ptica žalovala
in zeleni vinograd
ne bo dajal več vina.

Kaj poje
tam v daljavi?
Ljubezen. Veter v oknih,
draga moja!

Nikdar ne boš vedela,
sfinga bela,
kako zelo
sem te ljubil

vsa ta jutra,
ko je deževalo
in je na suhih vejah
razpadalo gnezdo.

Kaj poje
tam v daljavi?
Ljubezen. Veter v oknih,
draga moja!


Ključne besede: Federico Garcia Lorca pesem poezija poet pesnik nokturno dekle ljubezen 



Spoznajte drobceno kresničko Sijo in njeno prijateljico, pikapolonico Lili!
Slikanica o pomladnem prebujanju narave, o prvih cvetlicah in o vrnitvi ptic selivk.
Naj vas brezčasne modrosti vzpodbudijo k premisleku, samorefleksiji in zavedanju preteklosti, ki neopazno prehaja v sedanjost ...
Čudoviti svet preprostih sladkih dobrot, tistih, ki so priljubljene danes in tistih, iz časov naših babic, na katere ste že malo pozabili ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Ne moreš vedno čepeti v kotu in čakati, da drugi pridejo k tebi. Včasih moraš iti ti do njih.

A. A. Milne