Nokturno

29.08.2017 | Avtor: Federico Garcia Lorca


Nokturno


Silno me je strah
mrtvih listov,
strah me je vrtov,
polnih rose.

Spat grem;
če me ne zbudiš,
ti ob boku pustim
svoje mrzlo srce.

Kaj poje
tam v daljavi?
Ljubezen. Veter v oknih,
draga moja!

Podaril sem ti ogrlico
iz jutranjih biserov.
Zakaj me puščaš samega
na tej poti?

Če greš silno daleč,
bo moja ptica žalovala
in zeleni vinograd
ne bo dajal več vina.

Kaj poje
tam v daljavi?
Ljubezen. Veter v oknih,
draga moja!

Nikdar ne boš vedela,
sfinga bela,
kako zelo
sem te ljubil

vsa ta jutra,
ko je deževalo
in je na suhih vejah
razpadalo gnezdo.

Kaj poje
tam v daljavi?
Ljubezen. Veter v oknih,
draga moja!


Ključne besede: Federico Garcia Lorca pesem poezija poet pesnik nokturno dekle ljubezen 



< Nazaj
Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje.
Nagajivi veter je slikanica o vetru, ki je napisana v obliki slikopisa. Besedilo v slikanici je zapisano z velikimi tiskanimi črkami v obliki slikopisa, kar bo v pomoč mladim nadebudnim bralcem.
Tam daleč, v ledeno mrzlih krajih, kamor vroči sončni žarki nikoli ne posijejo, se razteza dežela sneženega moža
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Pomen in resnica nista bili skriti za stvarmi, sta v njih, v njih vseh.

Herman Hesse