Natisnite    Pošljite prijatelju

Ladjo so odkrili v gomilnem grobu s pomočja radarja, s katerim lahko zaznavajo objekte, ki so pod zemeljskim površjem. Ladja je del grobišča, nad katerim je danes kmetijsko zemljišče.

Arheologi zaenkrat predvidevajo, da gre za vsaj tisoč let staro ladjo, iz obdobja frankovske dinastije Merovingov ali pa kasnejšega vikinškega obdobja. Takrat so namreč najvišjo elito pokopavali z ladjo. To je antična skandinavska tradicija. Večji sta bili ladja in gomila, bolj pomemben je bil pokojnik. Najdena ladja bi lahko merila več kot 13 metrov v dolžino. Kralje, kraljice in poglavarje so pokopavali z ladjo zaradi verovanja, da za pot k bogovom v mitološko rajsko dvorano Valhalo potrebujejo plovilo. Pokojnika so oblekli v najboljša oblačila. Nato so ga skupaj z dragocenostmi položili na ladjo in vse skupaj pokopali.

Ladje so delovale kot osrednji del skandinavske kulture, in so služile tako za vsakodnevne kot verske namene. Njihova pomembnost se je v skandinavsko kulturo zapisala že ob pričetku vikinške dobe. Skandinavija je regija z visokimi gorami, gostimi gozdovi ter enostavnim dostopom do morja, saj je prepredena z vodnatimi površinami. Kopenska pot je bila nevarnejša, zato so razvili pomembno ladijsko kulturo.

Ladjo so našli na otoku Edoya, ki je tudi sicer bogato arheološko najdišče. Na Norveškem so le tri ohranjene vikinške ladje, zato je nova najdba nedvomno zelo dragocena.

Fotografija: wikimedia