Nova obzorja

Nova obzorja

24.10.2010 | Avtor: Marija Avbelj Klobučar

Divjajo neurja, viharji
čez hribe, doline, ravan,
vsem ljudstvom, tej zemlji
naznanja,
da že nova doba
prihaja zdaj k nam.

Mogoče se že starček
poslavlja,
s tem hrupom pozdravlja,
je utrujen od boja,
želi si pokoja.




Nova doba, nov dan,
že se budi,
čisti se zemlja
in njene poti,
da v lepšem svetu
novodobni, dobri človek živi.


Naj se zaiskri ali razsvetli
ljubezen, toplota
v dostojanstvu
poštenja,
vredno človeku
tega življenja.

 

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: Marija Avbelj Klobučar poezija pesniška zbirka poetese pesmi metafore dolina hribi obzorje nova zemlja 



Kakšna je navidezno misteriozna skrivnost, po kateri se motna življenjska snov preoblikuje v dragoceno kovino?
Priročnik za vizualiziranje
Grenko sladka mikropoezija
Pia always jumped to look for the blueberries, whether it was the summer, autumn or winter. But in autumn and winter there were no blueberries on the bushes ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Vsak nov začetek pride iz konca nekega drugega začetka.

Seneka