Novi svet:: Plašč svetlobe::

Novi svet:: Plašč svetlobe::

09.03.2017 | Avtor: Boštjan Grošelj

Novi svet

Vidim novi svet,
na plano že prihaja,
ljubezen ga rodi,
ki iz srca vstaja.
Luč velika zažari,
resnica jo prižiga,
svoboda se smehlja,
ki upanje vžiga.
Prihajajo v svetlobi,
z mirom v očeh,
odkrili so v sebi,
kar živi v vseh.
Iskra večne sreče
se skriva v globini,
najdeš jo lahko,
prisotna je v tišini.
Roke so odprte,
od ognja sem prežet,
v milosti brezmejni
ustvarjam novi svet.
Povezan sem z Vesoljem,
na Zemljo sem pripet,
z ljubeznijo v srcu
pozdravljam novi svet.


Svetloba 

Plašč svetlobe

Odeni se v svetlobo,
pokaži svojo luč,
v svoje roke vzemi
prave sreče ključ.
Odvrzi vso navlako,
ki dušo ti privija,
resnice svetli sij
v temo ti zavija.
Odloči se za milost,
od vekov pritajeno,
v grehu in slepoti
že skoraj zamorjeno.
A še vedno čaka
v srca globini,
da se ji odpreš,
prisluhneš v tišini.
Zaklade ti razkrije,
ki skrivno žuborijo,
strah in ves trepet
v zanko ulovijo.
Korenina zmote
tako je odkopana,
zasije tvoja luč,
slepota je pregnana.


Več poezije >>> Pesniške zbirke v knjigah



Ključne besede: Boštjan Grošelj  reka  metafore  novi svet  poezija  pesmi  pesnik  svetloba 



Kakšna je navidezno misteriozna skrivnost, po kateri se motna življenjska snov preoblikuje v dragoceno kovino?
Modrin je letal preko zelenega travnika. Iskal je prav posebno rastlino. Taval je daleč naokoli, pa je ni našel.
Bzzzzzzzzzzzz … Ob sončnem vzhodu se je približevalo glasno brenčanje. To je bil čmrlj Brenčač, nenevaren leteči kosmatinček.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Gozdna ptica nikoli ne želi kletke.

Henrik Ibsen