Novi svet:: Plašč svetlobe::

Novi svet:: Plašč svetlobe::

09.03.2017 | Avtor: Boštjan Grošelj

Novi svet

Vidim novi svet,
na plano že prihaja,
ljubezen ga rodi,
ki iz srca vstaja.
Luč velika zažari,
resnica jo prižiga,
svoboda se smehlja,
ki upanje vžiga.
Prihajajo v svetlobi,
z mirom v očeh,
odkrili so v sebi,
kar živi v vseh.
Iskra večne sreče
se skriva v globini,
najdeš jo lahko,
prisotna je v tišini.
Roke so odprte,
od ognja sem prežet,
v milosti brezmejni
ustvarjam novi svet.
Povezan sem z Vesoljem,
na Zemljo sem pripet,
z ljubeznijo v srcu
pozdravljam novi svet.


Svetloba 

Plašč svetlobe

Odeni se v svetlobo,
pokaži svojo luč,
v svoje roke vzemi
prave sreče ključ.
Odvrzi vso navlako,
ki dušo ti privija,
resnice svetli sij
v temo ti zavija.
Odloči se za milost,
od vekov pritajeno,
v grehu in slepoti
že skoraj zamorjeno.
A še vedno čaka
v srca globini,
da se ji odpreš,
prisluhneš v tišini.
Zaklade ti razkrije,
ki skrivno žuborijo,
strah in ves trepet
v zanko ulovijo.
Korenina zmote
tako je odkopana,
zasije tvoja luč,
slepota je pregnana.


Več poezije >>> Pesniške zbirke v knjigah



Ključne besede: Boštjan Grošelj  reka  metafore  novi svet  poezija  pesmi  pesnik  svetloba 



Vesoljček Pi in njegove dogodivščine
Grenko sladka mikropoezija
Kje se mudi gospa Zima? Ali bo letos zamudila? Njena sestra gospa Jesen je že zdavnaj odšla iz mesteca na robu hriba.
Včasih se tudi v gozd prikrade deževen dan. Nekaterim gozdnim prebivalcem je dež bolj všeč, drugim nekoliko manj.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Velikokrat je sreča tako blizu nas, da moramo daleč odpotovati, da se tega zavemo.

(Rudi Kerševan)