Novi svet:: Plašč svetlobe::
09.03.2017 | Avtor:
Boštjan GrošeljNovi svet
Vidim novi svet,
na plano že prihaja,
ljubezen ga rodi,
ki iz srca vstaja.
Luč velika zažari,
resnica jo prižiga,
svoboda se smehlja,
ki upanje vžiga.
Prihajajo v svetlobi,
z mirom v očeh,
odkrili so v sebi,
kar živi v vseh.
Iskra večne sreče
se skriva v globini,
najdeš jo lahko,
prisotna je v tišini.
Roke so odprte,
od ognja sem prežet,
v milosti brezmejni
ustvarjam novi svet.
Povezan sem z Vesoljem,
na Zemljo sem pripet,
z ljubeznijo v srcu
pozdravljam novi svet.
Plašč svetlobe
Odeni se v svetlobo,
pokaži svojo luč,
v svoje roke vzemi
prave sreče ključ.
Odvrzi vso navlako,
ki dušo ti privija,
resnice svetli sij
v temo ti zavija.
Odloči se za milost,
od vekov pritajeno,
v grehu in slepoti
že skoraj zamorjeno.
A še vedno čaka
v srca globini,
da se ji odpreš,
prisluhneš v tišini.
Zaklade ti razkrije,
ki skrivno žuborijo,
strah in ves trepet
v zanko ulovijo.
Korenina zmote
tako je odkopana,
zasije tvoja luč,
slepota je pregnana.
Več poezije >>> Pesniške zbirke v knjigah
Ključne besede: Boštjan Grošelj reka metafore novi svet poezija pesmi pesnik svetloba