
Novoletni sonet
01.11.2017 | Avtor:
Srečko Kosovel
Novoletni sonet
Prazni kupeji ... Luč brli
in vztrepetava med votlim bobnenjem;
tiha poljana samotna stoji —
težko mu, ki ob tej uri potuje.
Sprevodnik na šipo naslonjen strmi,
oči se izgubljajo za hrepenenjem;
srce bi se ustavilo, vlak pa hiti —
težko mu, ki ob tej uri samuje.
Srce bi se ustavilo in potopilo
v tiho molčanje temnih dolin,
ustavilo bi se in bi se skrilo pred grozo,
ki jo izvablja spomin,
še dekle v koči bi ugasilo
luč pred tem strahom neznanih daljin.
Ključne besede: Srečko Kosovel pesem pesnik poet poezija novoletni soneti