|
 Oblaki:: Srce::
12.03.2007 | Avtor: Boštjan GrošeljOBLAKI
Zlate koprenaste meglice po prostranstvih neba se podijo, za njimi brazdasti bratci v belih vzorcih veselo hitijo.
Kam vodijo jih zračni kažipoti, ki morda niso točni, zanesljivi? Popotniki o tem ne razmišljajo, ker so ustvarjeni zaupljivi.
Tako človek v življenje stopi, ne dvomi o svoji poti, a bivanje zmoti ga izpostavi, iz njega dvomljivca napravi.
Vendar omejitve dobrodošle so, k njegovemu bistvu ga obrnejo, da svoje napake odkrije, ponovno v njem upanje vzklije.
 SRCE
Povej mi, drago srce, kje začetek je, kje konec se nahaja, saj vedno znova vprašanje to moreče se v ljudeh poraja.
Dvom v njih zasaja pekoče svoje seme, ki lahko se razdivja, ker človek ne prizna, da dovolj ima močne sam opreme, da poseka zajedalca, ki želi zasužnjiti, odeti kožo zmagovalca v dišave svoje kreme.
Pretentati si želi z videzom bleščečim, na pot najmanjšega odpora, na krivo pot vodečim.
Vabljive, sladke so obljube, ki peljejo v propad, ko zunanjosti prevlada zakrije notranji zaklad.
Duši se revež, krili brez moči v iluzije pesku, ki vztrajno žre ljudi.
Kdor pozabil je začetek, več ne ve, kje konec se nahaja, ne zaveda se, da v duše čutenju le upanje ostaja, tam tista je oprema, ki dvoma vir ohlaja.
Večno je prisotna ljubezen nedeljiva, vsak iz nje izhaja, se z neskončnim spaja.
Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija
Ključne besede: Boštjan Grošelj metafore poezija pesmi pesnik notranja pot oblaki srce
Vsak posameznik bi moral imeti vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in izobilju življenja. | Vsi se dobro zavedamo, da je naša prehrana temelj našega telesnega zdravja. Zato je dobro vedeti, kako delujejo različna živila v naši notranjosti, na naše telo. Predvsem, kako nas živila resnično prehranjujejo.
| Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ... | Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet |
|
Uspeli boste, če se nikoli ne boste predali. Ko vam je najtežje, poskusite še enkrat. (Jeff Keller)
|