Osamljenost

Osamljenost

12.04.2008 | Avtor: Anja Bukovec

V očeh rastejo votli kamni.
Veke je pokril bršljan
in se razrasel v suha usta.
Ližem žveplo.
Kri me razjeda od znotraj.
Močeradi lezejo v moji glavi
in se napihujejo v čedalje
bolj črne misli.
Duši me.
Stojim sredi evforične množice-
Tako osamljena.
Tako sama.
Množica kriči in čaka
na orgazmični efekt materializma.
In jaz strmim v Nič.
V prazen Nič.
In odrevenim.

 

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: Anja Bukovec  sodobna poezija  pesmi  poetese  metafore  samota 



Grenko sladka mikropoezija
Poučna slikanica GLEJ, ŽABA! je natisnjena z velikimi tiskanimi črkami. Mladim bralcem predstavlja življenjski krog žabe in nekaj njenih značilnost.
Kdo bi vedel, kje vse se skrivajo povodni možje, a prelepe, divje in skrivnostne slovenske reke so prav gotovo njihov dom ...
V knjigi Uresniči svoje želje je nekaj najučinkovitejših učenj, ki vam bodo pomagala v vsakdanjem življenju
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Ljubezen je temeljna in zato najgloblja formula vsega, kar biva. Zato vsak, kdor deluje iz ljubezni, vstopa v to globino. In ker vstopa vanjo, tudi vidi skrivnostno globino bistva vsega.

Jože Urbanija