Osamljenost

12.04.2008 | Avtor: Anja Bukovec

V očeh rastejo votli kamni.
Veke je pokril bršljan
in se razrasel v suha usta.
Ližem žveplo.
Kri me razjeda od znotraj.
Močeradi lezejo v moji glavi
in se napihujejo v čedalje
bolj črne misli.
Duši me.
Stojim sredi evforične množice-
Tako osamljena.
Tako sama.
Množica kriči in čaka
na orgazmični efekt materializma.
In jaz strmim v Nič.
V prazen Nič.
In odrevenim.

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija

Več branja >>> Spletna knjigarna Doria

Ključne besede: Anja Bukovec sodobna poezija pesmi poetese metafore samota

< Nazaj

Ptice selivke, kam potujete

Otroci iz skupinice za opazovanje ptic so se že zgodaj spomladi odpravili v naravo. Hoteli so opazovati prav posebne ptice, ptice selivke.

Skrivnost uspeha & Vibracije misli (knjižni komplet)

Ob tem, ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi, ki je tako resnična, kot so vibracije, ki izražajo svetlobo, toploto, elektriko, magnetizem

Sinko pobalinko

Otroška igrivost in nagajivost sta skoraj brezmejni. In o tem pripoveduje ta slikanica.

Sladice iz domače pečice - in sladke jedi za lepše dni

Čudoviti svet preprostih sladkih dobrot, tistih, ki so priljubljene danes in tistih, iz časov naših babic, na katere ste že malo pozabili ...

Če ne uspeš prvič, poskušaj in poskušaj znova.

(William Edward Hickson)

Aktualni dogodki

petek, 19. december 2025 ob 03:30 do sobota, 31. januar 2026
Modrost v besedi: Konfucij: Misli in izreki