Natisnite    Pošljite prijatelju

Osamljenost

V očeh rastejo votli kamni.
Veke je pokril bršljan
in se razrasel v suha usta.
Ližem žveplo.
Kri me razjeda od znotraj.
Močeradi lezejo v moji glavi
in se napihujejo v čedalje
bolj črne misli.
Duši me.
Stojim sredi evforične množice-
Tako osamljena.
Tako sama.
Množica kriči in čaka
na orgazmični efekt materializma.
In jaz strmim v Nič.
V prazen Nič.
In odrevenim.

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija