Osamljenost

Osamljenost

12.04.2008 | Avtor: Anja Bukovec

V očeh rastejo votli kamni.
Veke je pokril bršljan
in se razrasel v suha usta.
Ližem žveplo.
Kri me razjeda od znotraj.
Močeradi lezejo v moji glavi
in se napihujejo v čedalje
bolj črne misli.
Duši me.
Stojim sredi evforične množice-
Tako osamljena.
Tako sama.
Množica kriči in čaka
na orgazmični efekt materializma.
In jaz strmim v Nič.
V prazen Nič.
In odrevenim.

 

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: Anja Bukovec  sodobna poezija  pesmi  poetese  metafore  samota 



Ta izjemna knjiga vsebuje 23 nadvse navdihujočih poglavij, ki bralca motivirajo in vzpodbujajo k finančni svobodi
Vsi se dobro zavedamo, da je naša prehrana temelj našega telesnega zdravja. Zato je dobro vedeti, kako delujejo različna živila v naši notranjosti, na naše telo. Predvsem, kako nas živila resnično prehranjujejo.
V slikanici Pripoved o zeleni pomladi že odmeva pomladna budnica. Živali se prebujajo iz zimskega spanja.
Nagajivi veter je slikanica o vetru, ki je napisana v obliki slikopisa. Besedilo v slikanici je zapisano z velikimi tiskanimi črkami v obliki slikopisa, kar bo v pomoč mladim nadebudnim bralcem.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Umetnost je harmonija, vzporedna z naravo.

Paul Cezanne