Paradoks, zaradi katerega gredo večini še danes na živce, je položen že v počelo njihovega imena

Paradoks, zaradi katerega gredo večini še danes na živce, je položen že v počelo njihovega imena

12.10.2008 | Avtor: Feri Lainšček
"Bili so potepuški psi, turški pomagači in v nekaterih državah še v 19. stoletju celo sužnji. Karel III. Jim je prepovedal izražanje v materinem jeziku, Marija Terezija pa uporabo priimkov in medsebojno poročanje. Še na začetku prejšnjega stoletja so jim v mnogih evropskih deželah odvzemali otroke in ženske prisilno sterilizirali. Adolf Hitler pa jih je preprosto pobijal. "
Grška beseda Atsinganos, iz katere je kasneje nastalo tudi »po slovensko« Cigan, pomeni namreč »nedotakljivi.«  čeprav so šli na pot v prvem tisočletju po Kristusu in se v teh krajih pojavili že v 14. stoletju, so za zmeraj ostali prišleki in na nek način tudi tujci. Namreč iz Indije so prinesli s seboj tako strahovito drugačen pogled na svet in tak vrednostni sistem, da se zahodna ljudstva ob njih niso le odkrito zgražala, ampak so jih tudi z vso dušo sovražila.

Bili so potepuški psi, turški pomagači in v nekaterih državah še v 19. stoletju celo sužnji. Karel III. Jim je prepovedal izražanje v materinem jeziku, Marija Terezija pa uporabo priimkov in medsebojno poročanje. Še na začetku prejšnjega stoletja so jim v mnogih evropskih deželah odvzemali otroke in ženske prisilno sterilizirali. Adolf Hitler pa jih je preprosto pobijal.

Tudi komunistični režimi, recimo na Madžarskem in v Romuniji, so jih s silo razseljevali in jih skušali na vse pretege razciganiti.

Romski deček z violinoNjihov izvirni greh je bil kajpada nomadstvo. Potrebno je bilo veliko strogih zakonov in brutalnih sankcij, da so se končno le nekako ustavili in jih je bilo mogoče vsaj za silo preštevati ter nadzirati. Toda tudi s tem njihova drugačnost seveda še zdaleč ni bila odpravljena, ali pač ozdravljena. Svojega odnosa do zasebne lastnine, ki je v skladu s svojim nepisanim izročilom, niso razumeli kot kako zveličavno vrednoto. In za večino je bil še zmeraj problematičen. In tako je tudi še zdaj in tu.

Pred meseci se je komentatorju nekega uglednega dnevnika zapisalo, da bo Slovenija dokazala svojo pripadnost k demokratični Evropi šele, ko bo dokončno rešila romsko vprašanje. Zlovešča dikcija takega novinarskega namiga, ki je pravzaprav terjal, naj bomo, za božjo voljo, še enkrat bolj papeški od papeža, je seveda že vnaprej vedela, da taki tudi zares bomo. Pred dnevi se je namreč napoved začela uresničevati, naslov časopisnega zapisa pa je bil tokrat lahko zmagoslaven: »Prva odstranitev črne gradnje v romskem naselju Žabjak.«

Gradbeni delavci so v spremstvu 90 uniformiranih policistov in uslužbencev inšpekcijskih služb porušili novo zgrajeno hišo Bojana Brajdiča, v katero se je nameraval vseliti njegov sin Iztok z ženo in dvema otrokoma. Hiša, v katero je lastnik doslej vložil sedem milijonov tolarjev, je bila črna gradnja, postavljena na parceli, ki je v občinski, ali pač državni lasti.

Pravno-formalno je bilo tako rušenje objekta seveda povsem »čisto«, pa tudi slovensko javno mnenje mu je zelo verjetno le pritrdilo. Slovenci za mirno vest potrebujemo le tisto egoistično maksimo, »če moram zakon spoštovati jaz, naj ga spoštujejo tudi oni«. Kako kompleksnejše razumevanje problema in iz tega izhajajoča solidarnost pa jih pod nobenim pogojem več ne zanima.

Dokončna rešitev romskega vprašanje po naše torej res lahko pomeni le dosledno izenačenje v dolžnostih in obveznostih ter popolno odpravo vsakršne drugačnosti. Cigani pa nam bodo res ljubi šele takrat, ko bodo čisto in povsem taki kot mi. Redki kolumnisti, ki bodo premogli še kaj duha, jim bodo takrat rekli Slovenceljni. Stari Cigan pa se bo obračal v grobu. Tisti stari Cigan namreč, ki mi je pred leti dejal: »Prisilili so nas, da smo se zaustavili. Nikoli pa ne bodo razumeli, da to ni dobro ne za njih ne za nas.«

Odlomek iz knjige: >>> STRAH, DA SE BO USTAVIL ČAS - časopisnice / Feri Lainšček


Ključne besede: Feri Lainšček časopisnice aktualne kratke zgodbe kavarne leposlovje čas in nečas romi cigani 



Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Mavrični svet barv za otroke. Poučna otroška knjiga, ki otrokom predstavi barvne osnove in barve v naravi preko prikupne zgodbice o mavrici in malih šolarjih
V mestece na robu hriba tokrat pride gospa Poletje. Gospa Poletje je druga od štirih sester ...
Le kaj se je zgodilo? Dragi mladi bralec, več ti bo povedala kar tale mala zgodbica ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Ljubezen je dragoceno lepotilno sredstvo.

Louisa May Alcott