Pesmi

Pesmi

25.01.2017 | Avtor: Rainer Maria Rilke


Od vseh strani se čutenje vzdiguje,
Spominjaj se! mi pravi vsaka stvar.
In dan, ko mimo njega šli smo tu je,
Razkrije se v prihodnosti kot dar.

Kdo šteje naš pridelek? Kdo seli nas
iz starega preteklega sveta?
Kaj sploh od pomnjenja smo doživeli,
kot da se eno v drugem prepozna?

Kot da brezčutno se ob nas ogreje?
O hiša, trata, o večerna luč,
nenadoma prestopiš naše meje,
od nas objeta, nas objemajoč.

Skozi vsa bitja se en prostor toči:
vseganotranjost. Ptice letajo
molče skoz nas. O jaz, ki rasti hočem,
pogledam ven in v meni  je drevo.

Skrbim in zidam, hiša stopi vame.
Varujem se in varnost v meni spi.
Ljubimec sem: in se nasloni name,
lepota stvarstva, da se izihti.



(prevod Kajetan Kovič, izdala Cankarjeva založba 2005)
Sorodni članki:
• Sentimentalna pravljica

Ključne besede:  



< Nazaj
Vsak posameznik bi moral imeti vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in izobilju življenja.
Po dolgi zimi je v mestece na robu hriba prišla pomlad. Prinesla jo je gospa Pomlad, ena od štirih sester, ki vsako leto obiščejo to mestece.
Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje.
Otroci iz skupinice za opazovanje ptic so se že zgodaj spomladi odpravili v naravo. Hoteli so opazovati prav posebne ptice, ptice selivke.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Najvišje spleza tisti, ki pri plezanju pomaga drugim.

(Georg Matthew Adams)