Pesmi

25.01.2017 | Avtor: Rainer Maria Rilke

Od vseh strani se čutenje vzdiguje,
Spominjaj se! mi pravi vsaka stvar.
In dan, ko mimo njega šli smo tu je,
Razkrije se v prihodnosti kot dar.

Kdo šteje naš pridelek? Kdo seli nas
iz starega preteklega sveta?
Kaj sploh od pomnjenja smo doživeli,
kot da se eno v drugem prepozna?

Kot da brezčutno se ob nas ogreje?
O hiša, trata, o večerna luč,
nenadoma prestopiš naše meje,
od nas objeta, nas objemajoč.

Skozi vsa bitja se en prostor toči:
vseganotranjost. Ptice letajo
molče skoz nas. O jaz, ki rasti hočem,
pogledam ven in v meni je drevo.

Skrbim in zidam, hiša stopi vame.
Varujem se in varnost v meni spi.
Ljubimec sem: in se nasloni name,
lepota stvarstva, da se izihti.