Pismo Theu, št. 10, London, 20. julija 1873

17.12.2017 | Avtor: Vincent van Gogh

Dragi Theo,

hvala za tvoje pismo, zelo sem se ga razveselil. Srečen sem, da si dobro, da rad stanuješ pri g. Schmidtu. G. Obach je bil zelo zadovoljen, da te je spoznal. Upam, da bomo v prihodnosti skupaj veliko poslovali. Tista Linderjeva slika je zelo lepa.

Glede fotolitov, malo vem o tem, kako se delajo, še nikoli nisem videl tega, kar vem pa je premalo natančno, da bi lahko o tem govoril.  Angleška umetnost me sprva ni pritegnila, nanjo se je treba navaditi. A tukaj je nekaj izkušenih slikarjev, med njimi tudi Millais, ki je naslikal “The Huguenot,” “Ophelia,” kar lahko spoznaš po grafičnih reprodukcijah.

Potem je tu  še Bougton, spoznaš ga po sliki 'Puritanci gredo v cerkev', ki je v naši fototeki. Videl sem njegove stvari, ki so zelo lepe. In med starimi so še Constable, krajinar, ki je živel pred približno tridesetimi leti. Čudovit je, istočasno malo spominja na Diaza in na Daubignyja. Potem Reynolds in Gainsborough, ki sta slikala večinoma zelo lepe ženske in portrete, končno Turner, gotovo si videl njegove grafične reprodukcije.

Tukaj živijo nekateri dobri francoski slikarji bolj odmaknjeno, med njimi Tissot, v naši fototeki imamo več njegoivh reprodukcij, Otto Weber in Heilbuth. Slednji trenutno dela prefinjene slike v Van Lindrovem stilu.

Ko boš utegnil, mi sporoči, če obstajajo fotografije po Wautersu poleg onih po Hugu van der Goesu in Marie de Bourgogne, in če si videl fotografije slik Lagyeja in de Braekeleerja, zanj mislim, da je njegov sin, ki je imel na zadnji bruseljski razstavi tri čudovite slike z naslovi: 'Antwerpen', 'Šola' in 'Atlas'.

Imam se dobro, dosti se sprehajam, četrt, kjer živim, je mirna, prijetna, zračna. Veliko srečo sem imel, dobro sem naletel, a vseeno velikokrat z melanholijo mislim na lepe nedelje v Scheveningueu, itd. A nikar se ne prepustimo žalosti.

Hvala za to,  kar si mi zapisal v slikah. Če boš morda videl še kakšnega Lagyea, de Braekeleeja, Wautersa, Marisa, Tissota, Georgea Saala, Jundta, Ziema, Mauva, mi to vsekakor sporoči. Ti slikarji so mi zelo všeč in verjetno boš od časa do časa videl kakšno njihovo delo.

Prilagam ti prepis pesmi tistega slikarja, ki ga poznaš, 'ki je vstopil v gostišče Pri labodu, kjer je stanoval.' Gotovo se je spominjaš. Je tipično brabantska. Res mi je všeč. L. mi jo je prepisal zadnji večer, ko sem bil še doma.

Kako rad bi, da prideš sem nekega dne! Kako lepe dneve sva preživela v Haagu! Še vedno mislim na tisti sprehod po cesti v Rijswijk, ko sva šla po dežju v mlin, piti mleko.

Ko vam vrnemo vaše slike, ki jih imamo tu, ti bom poslal Weissenbruchovo upodobitev prav tistega mlina. Morda se ga spomniš, ima vzdevek. Pravijo mu veseli Weiss: "Rekel bi, da je čudovito!" Tista cesta v Rijswijk mi obuja spomine, verjetno najlepše, kar jih poznam.

Ko bova nekega dne lahko poklepetala, se bova še pogovarjala o tem.

In zdaj , fant, ti želim srečno. Od časa do časa se spomni name in kmalu mi piši, ko prejmem pismo, mi je to v veliko veselje.


Vincent


Ključne besede: Vincent van Gogh slikarji pisma Theo pisma Theu brat dopisovanje London 


Tweet