Natisnite    Pošljite prijatelju

Pitna voda za ljudi ali več koruze za prašiče

Zaradi dobička le nekaterih bomo imeli torej v Sloveniji še naprej zastrupljeno pitno vodo

Pogosto občutite svinčeno utrujenost ali nekaj dnevno hudo izčrpanost, ste živčni, morda na trenutke celo nerazumljivo agresivni, vam pri vašem delu popušča zbranost ali je vaše slabo počutje še kar običajno?

Kako je z vašo odpornostjo proti boleznim, kako je z vašimi hormoni? Pogosto obolevate? Kaj meni o vašem stanju vaš zdravnik? Katero zdravljenje vam poleg vitaminskih napitkov še predpiše? Imate raka? Kako je z zdravjem vaših otrok? Poznate pare, ki ne morejo imeti otrok, ker ženska težko zanosi ali pa ima moški prizadeto plodnost?

Navedel sem le nekaj zunanjih znamenj zastrupljenosti naših teles s strupi, katere naplavlja mogočna reka več deset tisoč novih kemikalij, ki jih človek nenehno spušča v okolje. Pesticidi, izjemno nevarni in zahrbtni strupi, so del te smrtonosne reke, ki nas zastruplja neposredno ali posredno, vsakega posebej in vse skupaj.

Kaj torej so pesticidi?

Človek, kemični bojevnik proti življenju

Pesticidi so kemična sredstva, ki so jih razvili iz bojnih strupov in jih industrijsko kmetijstvo danes množično uporablja za uničevanje škodljivcev (žuželke - insekticidi) in rastlinskih bolezni (glivice - fungicidi) ter zatiranje plevelov (herbicidi). Vsi so izjemno strupene snovi, ki ubijajo organizme že v silno majhnih količinah. Prvotno so jih imenovali biocidi - ubijalci življenja, vendar so jih predvsem v Evropi farizejsko preimenovali v fitofarmacevtska sredstva. S tako zvenečim izrazom so želeli prikriti njihovo ubijalsko delovanje med organizmi in jih predstaviti kot nujno potrebna zdravila za kulturne rastline. Pesticidi so torej sestavni del take doktrine, ki pa povzroča najhujše uničevanje življenja in človekovega zdravja.

Poglejmo problem malce pobliže! Koncept industrijskega kmetijstva je nastal z nekritičnim prenosom rešitev, ki jih je definirala industrijska revolucija. Zamisel velikoserijske industrijske proizvodnje je dozorela v tovarniških halah in je bila pozneje prenešena na polja.

Industrijsko kmetijstvo temelji na:

1. uporabi kemičnih gnojil,
2. uporabi težke kmetijske mehanizacije,
3. gojitvi rastlin na obširnih monokulturah oz. plantažah,
4. selekciji hibridov in klonov kulturnih rastlin,. selekciji
5. uničevanju "škodljivcev" s pesticidi.

Vsaka od naštetih točk pa ima dolgoročno usodne posledice na naravo in človekovo zdravje. Osvetlimo jih v kratkem povzetku.

Kemična gnojila in kmetijska mehanizacija povzročata erozijo prsti in hitro uničevanje njene plodnosti. Končna posledica je nastanek agrarnih puščav. V svetovnem merilu so podatki strahotni. Vsakih deset let je po podatkih Worldwatch Instituta, nepovratno uničenih 7 % svetovne zaloge prsti! Kaj bo s prstjo? Poznavalci razmer nas opozarjajo, da nas le nekaj centimetrov rodne prsti loči od katastrofalne svetovne lakote.

Obširne monokulture hibridov kulturnih rastlin pomenijo pravcato gojišče za "škodljivce", kot so npr. žuželke ali glivice. Množično gojenje neodpornih rastlin, ki ne zmorejo tekmovanja s pleveli, seveda kar kliče po uporabi pesticidov. Izbor sort na trgu je vse ožji, siromaši se genska pestrost. Izgubljena genska dediščina pa zmanjšuje biotsko pestrost, s tem pa se nepovratno izgubljajo geni, ki jih je evolucija vgradila v živi svet.

Industrijsko kmetijstvo povzroča nedvomno najbolj uničevalno razmerje človeka do narave. Simbol tega razmerja je maskota človeka - kemičnega bojevnika, ki drži v rokah vrečo kemičnih gnojil, na hrbtu pa nosi škropilnico s pesticidi.

V povezavi z industrijskim kmetijstvom tudi gensko inženirstvo kulturnih rastlin ni nič drugega kot obupen poskus nadaljevanja tega koncepta z drugimi tehnološkimi sredstvi! Zadaj stoji seveda isti kapital; kapital, ki financira svetovno proizvodnjo pesticidov, kemičnih gnojil in globalno semenarstvo.

Obotavljanje slovenske politike

V Sloveniji je stanje zaskrbljujoče. Priče smo pravemu pustošenju kulturne krajine. Proces je izjemno hiter. V eni sami generaciji nam je uspelo degradirati velik del kulturne krajine v kulturno stepo, in ni daleč dan, ko bomo lahko ugledali že prve površine antropogene puščave. Kot hudič križa se kmetijska politika v Sloveniji  še dandanes boji resnega spopada z okoljskimi in zdravstvenimi posledicami industrijskega kmetijstva. Poglejmo si to v zvezi s pesticidom po imenu antrazin, ki je potencialno kancerogen.

Že pri kronični izpostavljenosti nizkim "nenevarnim" koncentracijam antrazina lahko ljudje obolijo za rakom. Herbicid antrazin največ uporabljajo za uničevanje plevelov na koruznih poljih. Danes je to v Sloveniji poglavitni krivec za nevarno onesnaženje vodnih virov, saj je kar 80 % slovenske podtalnice zastrupljene z antrazinom! Koncentracije antrazina v podtalnici in vodnih virih dosegajo tudi dvajsetkratno koncentracijo po evropskih normativih. Slovenija je poseben problem, ker se področja industrijskega kmetijstva scela prekrivajo z območji vodnih virov. Moramo se torej odločiti! Ali želimo ohraniti zdravo pitno vodo ali je pomembnejši večji pridelek koruze?

Strupi prihajajo s hrano

Praktično ne storimo ničesar, da bi končno začeli zmanjševati zastrupljanje naših teles in preprečili vnos smrtonosnih kmetijskih smeti v naša telesa. Nasprotno, celo dovoljujemo, da nas vse življenje počasi zastrupljajo z najhujšimi strupi, v odmerkih, ki jih predpisujejo zastrupljevalci sami. Propagandni trik brezvestnih zastrupljevalcev in trgovcev s pesticidi je seveda skrb za prehrano, borba proti lakoti in podobni "vici z brado".

Prizadevanja, da bi ustvarili kemično sterilen svet, so porodila fanatične privržence. Ti samooklicani skrbniki za zdravje rastlin, ki s pesticidi polivajo naša polja, vrtove, vinograde in sadovnjake, nam seveda ne povedo, da se bodo vsi strupi povrnili na naše krožnike in v naše kozarce. Neomejene količine zelo strupenih snovi so dali v roke ljudem, ki domala nič ali sploh nič ne vedo o njihovi uničevalni sili. Kmetje in vrtičkarji so postali žrtve zatiralcev škodljivcev, zato so zdravstveno tudi najbolj ogroženi. Ozaveščanje prebivalstva o nevarnostih pesticidov ne pomeni gonje proti kmetom, to je gola manipulacija. Kmetje nosijo največje posledice - ekonomske zaradi uničene prsti in zdravstvene zaradi ogroženega zdravja.

Ogroženi pa smo prav vsi potrošniki, ki kupujemo in uživamo zastrupljeno hrano in pijačo, domačo in uvoženo. V Sloveniji še do danes ni uvedeno opazovanje in nadzorovanje živil glede obremenjenosti s pesticidi in njihovimi ostanki. še danes Slovenija nima standardov, ki bi prebivalstvu zagotovili varen nakup zdrave in neoporečne hrane!

(Odlomki  iz knjige: Nespametni bodo žejni)

(Članek je bil prvotno objavljen v e-reviji Mavrični mesečnik)