|
 Prebujenje:: Prisluhni si::
25.01.2012 | Avtor: Boštjan GrošeljPREBUJENJE
Ko se prebudi srce, svoje mi pove želje, se iz spanja prebudim in življenju prepustim.
Otresem praznih se poti, ki um prozorno jih gradi, se podam med trnja slad, da odkrijem svoj zaklad.
Ta se mi močno izmika, dokler s sabo nimam stika, ko uzrem resnice sled, pa pred mano ves je svet.
Vidim bistvo iluzije, kje slepote seme klije, ločim se od te nadloge, lotim prave se naloge.

PRISLUHNI SI
Za hip se ustavi, začuti srčni svoj utrip, mir naj te preplavi, ogenj sreče se prižge.
Čas si vzemi zase, moj sočlovek hrepeneči, da vsrkaš duše glas in preženeš strah moreči.
V tebi samem je veselje, v tebi samem je radost, daj odpri ljubeče bitje, bodi sebi častni gost. Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija
Ključne besede: Boštjan Grošelj metafore poezija pesmi pesnik notranja pot prebujenje
Ob tem, ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi, ki je tako resnična, kot so vibracije, ki izražajo svetlobo, toploto, elektriko, magnetizem | V slikanici Pripoved o zeleni pomladi že odmeva pomladna budnica. Živali se prebujajo iz zimskega spanja. | Osupljiva dejstva o eteričnem sevanju, magnetizmu, o miselnih formah in kako le te vplivajo na ljudi, o auričnih barvah, o psihični zaščiti... | Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom ... |
|
Umetnost ni narejena za kogarkoli, a je hkrati za vse. Piet Mondrian
|