|
Prebujenje:: Prisluhni si::
25.01.2012 | Avtor: Boštjan GrošeljPREBUJENJE
Ko se prebudi srce, svoje mi pove želje, se iz spanja prebudim in življenju prepustim.
Otresem praznih se poti, ki um prozorno jih gradi, se podam med trnja slad, da odkrijem svoj zaklad.
Ta se mi močno izmika, dokler s sabo nimam stika, ko uzrem resnice sled, pa pred mano ves je svet.
Vidim bistvo iluzije, kje slepote seme klije, ločim se od te nadloge, lotim prave se naloge.
PRISLUHNI SI
Za hip se ustavi, začuti srčni svoj utrip, mir naj te preplavi, ogenj sreče se prižge.
Čas si vzemi zase, moj sočlovek hrepeneči, da vsrkaš duše glas in preženeš strah moreči.
V tebi samem je veselje, v tebi samem je radost, daj odpri ljubeče bitje, bodi sebi častni gost. Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija
Ključne besede: Boštjan Grošelj metafore poezija pesmi pesnik notranja pot prebujenje
V slikanici Pripoved o zeleni pomladi že odmeva pomladna budnica. Živali se prebujajo iz zimskega spanja. | Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje. | Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ... | Tam daleč, v ledeno mrzlih krajih, kamor vroči sončni žarki
nikoli ne posijejo, se razteza dežela sneženega moža |
|
Amo, ergo sum. Ljubim, torej sem. Jože Urbanija
|