
Prvi november:: Shine a Light::
12.11.2007 | Avtor:
Boštjan Grošelj"... se vpraša zamišljeno:
"Kam se mi mudi?" ...
"
PRVI NOVEMBER
Grob, nagrobnik, vaza,
rože, na tisoče lučk
v noč gori.
Pokojniki, predniki, znanci,
sodelavci, samo spomin nanje
še živi.
Sredi večne jesenske narave,
vsako leto se vračajoče, človek
za trenutek postoji.
Morda gre vase in zastrmi,
ko se vpraša zamišljeno:
"Kam se mi mudi?"

SHINE A LIGHT
Shine a light
in the world of darkness,
otherwise you become
a prisoner of senseless.
“Where is my light?”
was my question,
and an answer came,
I’ve got a suggestion.
The secret blossom rises
from my deep resource,
I can stop all crises,
evolve immortal force.
Love is in my heart,
it’s eternal power,
so I shine a light,
which is like a tower.
No one can deny it,
as dark as he can be,
no one can dissolve it,
because it lives in me.
It lives in me forever,
a root is of my life,
the universe will never
cut it with its knife.
Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija
Ključne besede: Boštjan Grošelj metafore poezija pesmi pesnik notranja pot prvi november luči