|
 Prvi november:: Shine a Light::
01.11.2025 | Avtor: Boštjan Grošelj"... se vpraša zamišljeno:
"Kam se mi mudi?" ...
" PRVI NOVEMBER
Grob, nagrobnik, vaza,
rože, na tisoče lučk
v noč gori.
Pokojniki, predniki, znanci,
sodelavci, samo spomin nanje
še živi.
Sredi večne jesenske narave,
vsako leto se vračajoče, človek
za trenutek postoji.
Morda gre vase in zastrmi,
ko se vpraša zamišljeno:
"Kam se mi mudi?"
 SHINE A LIGHT
Shine a light
in the world of darkness,
otherwise you become
a prisoner of senseless.
“Where is my light?”
was my question,
and an answer came,
I’ve got a suggestion.
The secret blossom rises
from my deep resource,
I can stop all crises,
evolve immortal force.
Love is in my heart,
it’s eternal power,
so I shine a light,
which is like a tower.
No one can deny it,
as dark as he can be,
no one can dissolve it,
because it lives in me.
It lives in me forever,
a root is of my life,
the universe will never
cut it with its knife.
Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija
(Članek je bil objavljen v ereviji Mavrični mesečnik)
Ključne besede: Boštjan Grošelj metafore poezija pesmi pesnik notranja pot prvi november luči
Kdo bi vedel, kje vse se skrivajo povodni možje, a prelepe, divje in skrivnostne slovenske reke so prav gotovo njihov dom ... | Zgodba o karieri, o modri babici in diamantih na dvorišču | Ob tem, ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi, ki je tako resnična, kot so vibracije, ki izražajo svetlobo, toploto, elektriko, magnetizem | Bzzzzzzzzzzzz … Ob sončnem vzhodu se je približevalo glasno brenčanje. To je bil
čmrlj Brenčač, nenevaren leteči kosmatinček. |
|
Človek je kot roman: do zadnje strani ne veš kako se bo roman končal. V nasprotnem primeru ga sploh ne bi bilo vredno prebrati. Jevgenij Zamjatin
|
