Natisnite    Pošljite prijatelju

Psihologija čustev, 1. del

Splošna resnica v psihologiji je, da se »čustva poglabljajo s ponavljanjem«. Če oseba dovoli, da jo povsem obvladuje stanje čustev, se bo naslednjič zlahka znašla v enakem stanju čustev in nato vedno znova, dokler čustvo ali občutek ne postane njena druga narava. Če se neželeno čustvo izkazuje tako, da vas bo trajno obvladovalo, bo za vas najbolje, da se ga čim prej skušate osvoboditi ali ga vsaj obvladati.

Najboljši čas, da to storite, je na začetku; kajti vsaka ponovitev navado znova utrdi, odvajanje pa je vedno težje.

Ste bili kdaj ljubosumni? Če je tako, se boste spomnili, kako zahrbtni so bili prvi znaki ljubosumja; kako je komaj opazno prišepetavalo sovražne namige v vaša voljna ušesa in kako so si taki namigi postopno sledili, vse dokler niste videli zeleno. (Ljubosumje vpliva na žolč in povzroča zastrupljanje krvi. Od tu izvira asociacija z zeleno barvo.)

Spomnili se boste, kako se je stanje navidezno širilo, utrjevalo in vas obvladalo, dokler se ga skoraj niste mogli otresti. Prihodnjič boste mnogo lažje postali ljubosumni. Kot bi vam bili ponujeni raznovrstni razlogi, ki bi opravičevali vaša sumničenja in občutke. Vse je postajalo zeleno – zelenooka pošast se je povečevala.

Tako je z vsakim občutkom ali čustvom. Če jim omogočite ugodne razmere, se bodo ustrezno razrasla, in prihodnjič se boste ob manjših izzivanjih veliko hitreje ujezili. Ni potrebno veliko, da se bo ob ustrezni spodbudi navada občutiti in delovati »nizkotno« čvrsto utrdila v novih razmerah. Skrbi so močna navada, ki raste in se širi. Ljudje začnejo skrbeti o velikih stvareh, vendar jih nato začnejo skrbeti in vznemirjati malo manjše stvari.

Naposled skrbijo in se izčrpavajo zaradi povsem nepomembnih malenkosti. Predstavljajo si, da so jih doletele vse mogoče zle zadeve. Če gredo na potovanje, so prepričani, da bo prišlo do nezgode. Ko prispe telegram, je jasno, da vsebuje strašne novice. Kadar se zdi, da je otrok malo tiho, je skrbeča mama prepričana, da bo obležal zaradi bolezni in umrl.

In tako naprej – skrbi, skrbi, skrbi – vsako popuščanje učvrsti navado. Sčasoma se ponavljajoča se misel odrazi v delovanju. Ne le da je um zastrupljen z žalostnimi mislimi, tudi na čelo se zarišejo globoke črte med obrvmi in v glasu se odraža tisti jokajoči, hripavi ton, ki je tako značilen za ljudi, ki izgorevajo od skrbi. > Nadaljevanje > Psihologija čustev, 2. del

Več o tem v knjigi: >>> Vibracije misli - Zakon privlačnosti v svetu misli