Natisnite    Pošljite prijatelju

Samozdravljenje

Naš potencial je brezmejen, ali pa ga bomo tudi izkoristili, se moramo odločiti sami. Nihče nima pravice in tudi ne more tega narediti namesto nas brez posledic zanj in za nas. Zdravilec, ki nam pozdravi nekaj, za kar sami nismo pripravljeni storiti ničesar, nam pravzaprav škoduje, saj nas je prikrajšal za možnost spremembe. Bolezen pa se slej ko prej povrne kot opozorilo, pogosto tudi našim otrokom.

Mnogi zaradi travmatičnih dogodkov, raznih težav in neprijetnosti, ne zmorejo več vzpostaviti ravnovesja. Počutijo se bolne, pogosto zdravniki in tudi specialisti niti ne postavijo diagnoze. Ker smo si sami povzročili težave, si jih sami lahko tudi odpravimo. V našem kulturnem okolju na bolezen in bolečino bodisi razne neprijetne situacije, ki se nam dogajajo, gledamo precej enostransko. Težko razumemo, da je bolezen za nas nekaj dobrega (podobno kot rdeča lučka, ki signalizira, da v motorju nimamo dovolj olja), in nas usmerja v naši duhovni rasti.

Pomembno je razumeti in sprejeti dejstvo, da bolezen ni zlo, ampak nas opozori in ščiti pred tem, da ne bi še naprej delali napak, kar bi lahko povzročilo razpad duhovnih struktur. Bolezen pravzaprav blokira nadaljevanje destruktivnih programov in nam pomaga, da se soočimo z drugačnim razmišljanjem, čustvovanjem in delovanjem. Bolezen je torej možnost za našo spremembo.

Pogosti obiskovalci zdravilcev so ljudje z bolečinami v želodcu; mnogi jemljejo tablete, ki začasno omilijo težave. Recimo, da je vzrok za bolečine nesprejemanje sodelavca, kar je vzrok nenehni jezi. Ta jeza je agresivna energija, ki se tistemu, ki se jezi, vrača in povzroča težave. Zdravilec ugotovi slabo delovanje energijskega centra solarnega pleksusa. Po uravnavanju energijskega centra je osebi bistveno boljše, in morda potrebuje takšno pomoč le še enkrat na mesec. V tem času pa se je zgodilo marsikaj, kar je še poslabšalo stanje - le da to še ni vidno, ker se še ni manifestiralo na telesni ravni.

Oseba živi v prepričanju, da pomoč lahko pride od zunaj, ne zaveda pa se, da se mora sama soočiti z resničnim vzrokom bolečin; in tako osebnostno gotovo ne more napredovati. Taka oseba potrebuje nekoga, niti ni nujno, da je to zdravilec, lahko je prijatelj ali znanec, ki bi jo spomnil, kaj za počutje pomeni jeza; ob spoznanju se spremeni tudi človekovo energijsko stanje, s tem pa težave na telesni ravni.
Ljudje pogosto odsotnost simptomov zamenjujejo z razrešitvijo problema; v resnici pa je ta samo premeščen na globlje ravni, in se bo ponovno pojavil čez mesec, leto ali celo čez nekoliko življenj. Zame je problem rešen takrat, ko oseba ozavesti njegov vzrok in ga na tisti ravni tudi razreši. Vzrok pa mora biti popolnoma razrešen, kajti polovično reševanje ga bo odpravilo le začasno.

Večina se niti ne zaveda, da veliko lahko naredijo sami, brez terapevta, svetovalca ali zdravnika. Ni nam treba poznati katere od zdravilskih tehnik, da spoznamo vzroke za nastanek bolezni in sprejmemo odločitev, da bomo vzroke tudi odpravili. Ob tem pa moramo vedeti, da je eden pomembnejših elementov tega postopka kesanje. Kesanje pomeni razumevanje in zavestno priznanje napak, ki smo jih v preteklosti storili.
Pri tem ni pomembno, ali smo jih storili zavestno ali nehote, ker je v obeh primerih posledica enaka. Pri tem ne iščimo opravičila zase. Nato sledi zavestna odločitev, da bomo napake popravili in jih ne bomo ponavljali. Sledi samo še dejanje za uresničitev naše odločitve. Vsaka ponovitev napake povzroča močnejše posledice. Travme pa prodrejo še globlje v podzavest in jih je težje odpraviti.

Tudi odpuščanje je ravno tako pomembno, kot kesanje. Odpuščamo tako drugim kot sebi. Drugim, ker so nas prizadeli, in sebi ker smo prizadeli, se jezili, obsojali, imeli napačna pričakovanja ali pa drugega pripeljali v situacijo, da nas je prizadel. Odpuščanje je običajno pogoj, da lahko sploh začnemo razreševati slab odnos, travmo … (za to usposobljen terapevt pa s preverjanjem energijskega stanja lahko ugotovi, ali je bilo tako odpuščanje kot kesanje zares iskreno).

Kesanju in odpuščanju sledi še sprava, ki je najbolj zdrav, smiseln in ploden način očiščevalnega postopka. Sam razumem spravo kot medsebojno brezpogojno odpuščanje. To dejanje mora biti dokončno. Če pri spravi čakamo, da bo druga stran naredila prvi korak, se to verjetno ne bo zgodilo. S tem, ko ponudimo roko, pripravimo pogoje, da bo omenjene postopke izvršil tudi naš 'nasprotnik'.

Kaj je bilo v preteklosti storjenega v nasprotju z višjimi zakoni, lahko ugotovimo tudi sami. Skozi to pa nas najhitreje popelje za to usposobljen terapevt. Metoda prepoznavanja napak je lahko analitična ali pa s pomočjo neposrednega uvida, kot to napravimo s karmično diagnostiko. Terapevt nam potem, ko je ugotovil vzroke težav, na terapiji pomaga spremeniti stare vzorce – vzroke bolezni. S tem se sproži proces sprememb v našem življenju. Koliko časa bomo za to potrebovali, je odvisno od naše pripravljenosti, teže težav in časa, ki je pretekel od nastanka. Nekaj, kar na primer traja dvajset let, težko spremenimo kar v enem dnevu.

Učinek terapije lahko pričakujemo samo, če smo se zelo jasno odločili svoje nepravilno delovanje popraviti, če smo ob tem iskreni ter se zavedamo in priznamo svoje napake, ki smo jih storili v preteklosti. To storimo brez nepotrebnega iskanja krivcev, obsojanja in zamere. Zgodi se, da kdo na terapiji zaradi različnih vzrokov ne zmore spremeniti svojih vzorcev, odpustiti in se napotiti skozi zdravljenje; v resnici ne zmore opustiti svojega prepričanja, kljub temu, da se zaveda, da s tem škoduje sebi in drugim, še posebej svojim najbližjim.

Kako do temeljnega vzroka

V našem biopolju so se zaradi različnih izkušenj, razmišljanj, čustev, stališč in prepričanj ustvarile določene energijske tvorbe - informacijsko-energijske strukture, ki motijo tekoč pretok energije skozi vse ravni našega bitja. Naše življenje, in tudi naša duša je kot reka, ki teče proti izlivu; vsaka travmatična izkušnja, škodljivo razmišljanje, slabo čustvo in dejanje pa kamen, ki je padel v to reko. Nekateri kamni so tam še iz naših prejšnjih življenj, nekatere so vrgli tudi naši starši. Sprva so ti kamni v reki nemoteči, in le neznatno ovirajo pretok vode. Ko pa se jih nabere dovolj, lahko ustvarijo nevarne brzice ali reko zajezijo.

Vsako neravnovesje se je razvilo iz neke travme, ki je povzročila škodljive energijske tvorbe, ki potem vplivajo na naše odločitve, in tako menjajo naravni pretok energije v našem biopolju. Zato se rešitev problema vedno nahaja znotraj nas. Kdorkoli od zunaj nam lahko le pomaga najti vzrok za težavo, s tem pa nas tudi energijsko podpira pri razreševanju. Na ta način ustvarjene energijske tvorbe so ves čas v interakciji z našim telesom in tudi z biopoljem drugih oseb. Lahko celo rečemo, da to pogojuje naše odzivanje na okolje, na razne življenjske situacije in naše razumevanje in pogled na svet okoli nas in širše.

Ker podobno privlači podobno, negativne energijske tvorbe v našem biopolju privlačijo negativne izkušnje, ki se potem združujejo z že obstoječimi tvorbami in jih utrjujejo. To je kot začaran krog, iz katerega najdemo izhod, ko se začnemo zavedati vzrokov naših težav.

KARMIČNA DIAGNOSTIKA se odlikuje ravno po tem, da najprej skuša ugotoviti vzrok za težavo, in potem s svojim procesom ozaveščanja odpravlja energijsko neravnovesje, ki je osnova vseh težav. Za razliko od klasičnih bioenergijskih metod, ki ne iščejo prvotnih vzrokov, doseže korenine vseh problemov, ki se nahajajo na informacijski ravni. Hkrati z vzroki odpravimo tudi posledice v preteklosti, nato pa se osvobodimo tudi 'vodenega odzivanja' na okoliščine ter tako spremenimo naše delovanje. S tem se nam odpirajo nove možnosti delovanja v skladu s prvotnim namenom našega bitja. Odpira se nam nova dimenzija zavesti, naredimo evolucijski pomik. To ne pomeni nujno, da sčasoma ne bi sami razrešili svojih problemov.

Vendar pa bi do takrat verjetno morali še velikokrat zboleti in se soočati s težavami. S pomočjo karmične diagnostike naše življenje in odnosi z okoljem postanejo boljši. V materialistično usmerjenem svetu, polnem naglice, večina ljudi rajši sprejema tiste terapije, ki odpravijo simptome, včasih je tako zdravljenje celo hitrejše. Probleme rešujejo taktično - za boljši danes žrtvujejo boljši jutri.
Karmična diagnostika je zelo primerna predvsem za tiste, ki želijo dvigniti zavest na višjo raven in z razumevanjem sebe in sveta pospešiti svojo evolucijo.

V svoji prvi knjigi Karmična diagnostika sem izpostavil delovanje samoregulacije biopolja ter posledice, ki so nasledek posameznih travmatičnih izkušenj ter napačnega razmišljanja in delovanja. Manj pa sem napisal o tem, da si pravzaprav tisti, ki so za to tudi pripravljeni, lahko sami odpravijo večino svojih težav. Ljudje se različno odzivamo tako na svoje težave kot tudi na možnost njihove razrešitve. Sam razlikujem dve vrsti ljudi glede na to, kako reagirajo na informacijo o vzroku za njihove težave, pa pri tem ni pomembno, kako so do spoznanja o vzroku prišli:

Prvi, teh je največ, začnejo tarnati, razmišljajo o vzroku, ki prihaja od zunaj in iščejo zunanjo pomoč. Pričakujejo, da naj bi zdravnik ali zdravilec čudežno odpravil njihove težave, češ »saj sem do tega upravičen oziroma sem plačal«. Sami pa niso pripravljeni narediti skoraj ničesar.
Drugi pa se po tistem, ko dobijo informacijo o vzroku svojih težav, poglobijo vase in s pomočjo napotkov ali pa na nek svoj način poskušajo ozavestiti travmatične izkušnje in spremeniti svoje podzavestne vzorce. Ugotovijo, da to deluje in sčasoma si lahko pomagajo sami. Za te predlagam postopek transformacije podzavestnih vzorcev in travmatičnih izkušenj, ki sem ga podal že v prvi knjigi, in ki preizkušeno deluje. Ta postopek je splošen in ga lahko uporabite v katerekoli situaciji.

PROCES TRANSFORMACIJE

Vsak se lahko sam spopada s svojimi težavami in problemi, spodaj predlagani postopek pa preverjeno deluje, in sicer ob naslednjih pogojih: prepustiti se in zaupati vase. Uspeh je lahko viden takoj, lahko pa šele čez čas, ob potrpežljivem delu na sebi. Postopek, ki ga predlagam, je samo eden od možnih načinov. Sčasoma si lahko, glede na svoje znanje, sposobnosti in prepričanje, vsak sam ustvari svoj način – pravilen je vsak način, ki je učinkovit, in če se humorno izrazim z rekom, »še tako velika neumnost, ki daje rezultate, ni več neumnost.«

POSTOPEK

v srcu se z ljubeznijo odprem za namen:
sproščanje travmatične izkušnje, prošnja, molitev, kesanje, odpuščanje,
... potiho ali naglas izrečem besede:

S PROŠNJO ALI Z MOLITVIJO SE OBRAČAM NA BOGA (VESOLJE, ENOST, SILO NARAVE, …), DA V SEBE SPREJMEM TOLIKO LJUBEZNI, ENERGIJE, MOČI, MODROSTI, …, da zmorem: pokesati se za določeno slabo dejanje, odpustiti nekomu, ki me je prizadel, odpustiti sebi, ker sem se jezil, sprostiti posledice travmatične izkušnje, odpustiti sebi, ker sem obsojal, odpustiti sebi, čeprav sem ravnal tako, kot sem takrat najbolje znal, da se moja jeza, zamera, obsojanje do osebe ali situacije spremeni, brezpogojno ljubezen in sprejemanje druge osebe, situacije, sebe …,
da se: moje nesprejemanje svoje moči spremeni v sprejemanje moči, moj strah odpreti se do Boga, spremeni v sprejemanje Boga, moj strah pred tem, da sem moški, spremeni v sprejemanje sebe kot moškega, moj strah pred tem, da sem ženska, spremeni v sprejemanje sebe kot ženske, moja podzavestna agresija in ne sprejemanje moških spremeni v sprejemanje moških in moškega načina delovanja.

V nadaljevanju samo vzdržujemo stik z Virom, Vesoljem, Bogom, Enostjo, … in se prepustimo ozaveščanju posameznih dogodkov z osebo ali situacijo, za katero delamo. Običajno se začuti pretok energije, lahko tudi kot mravljinčenje, bolečina ali napetost na posameznih delih telesa, težko dihanje in podobno. Ob tem velja še eno pravilo: Močnejši kot je naš ego, močnejši kot je vzorec in bolj ko ga zanikamo ali se mu upiramo, močnejša je reakcija organizma.

POGOJI ZA RAZREŠEVANJE

Preden začnete z razreševanjem svojih vzorcev, travm ali drugih vzrokov težav, je dobro če si zagotovite nekaj osnovnih pogojev. Odločitev za razreševanje naših težav je ključnega pomena pri celotnem procesu. Zgolj želja, da bi nekaj razrešili, še ne reši nič.
Odločitev je čista misel, del absoluta, božanskega, ter se nahaja iznad materije – dvojnosti. Je tudi nad energijo, časom in prostorom. Odločitev sproži energijske procese, ki trajajo tako dolgo, dokler se ne uresničijo. Zato je pri sprejemanju odločitev potrebno biti zelo previden. Ne sprejemajte odločitve, če niste povsem gotovi, ali zares želite, da se uresničijo. Če se že po sprejeti odločitvi premislite, je potrebno to odločitev tudi zavestno preklicati, ker ta v podzavesti deluje kot nekakšen računalniški program.

Sprejemanje odgovornosti za svoje življenje in za vse tisto, kar nam bo prinesla odločitev, ki smo jo sprejeli, ni nič manj pomembna kot odločitev sama.

Zaradi tega se moramo pred sprejemanjem odločitve zavedati, da bo to prineslo veliko sprememb, dela na sebi, razreševanje starih težav, odnosov. To pa ni vedno prijetno, saj pogosto samo žanjemo tisto, kar smo posejali v preteklosti. Največkrat smo pri odločanju dokaj omejeni in se odločamo sprejeti samo tisto, kar je rezultat naših predhodnih odločitev, pa čeprav se jih več ne spominjamo. Tako prihranimo energijo, ki bi jo sicer porabili za upiranje temu, kar se nam dogaja. Zrela oseba, ki ve kaj hoče, zlahka sprejme odgovornost, lahko bi celo rekli, da jo po tem tudi prepoznamo.

Mirno okolje, brez telefona, prižgane televizije in prisotnosti drugih oseb je zelo pomembno za to, da se pri razreševanju problemov lahko poglobimo vase. Zelo koristno je, da izključimo čim več motečih dejavnikov.
 
Dihanje je pri sproščanju blokad izjemno pomembno. Ozaveščeno dihamo, ne da bi spreminjali ritem dihanja (to ni yogijsko dihanje); najbolje, da vdihujemo skozi nos, z izdihom pa sproščamo telo. Ozaveščeno dihanje ima več koristnih učinkov.
Osredotočenost na določeno težavo ali problem je v veliko pomoč pri razreševanju. Kadar želimo več problemov reševati istočasno, smo največkrat neuspešni. Miselno skakanje s problema na problem je prisotno zlasti pri tistih, ki se ne želijo soočiti z določenim problemom, ali pa ne morejo sprejeti tega, kje sem našel problem; tako hočejo prestaviti vzrok drugam.

Potrpežljivost pri odpravi vzrokov težav je nujna, ker se nekateri vzroki nahajajo tako globoko in so tako močni, da včasih za popolno razrešitev potrebujemo dalj časa. Nerealno bi bilo razmišljati, da lahko neko jezo ali užaljenost, ki traja že deset let, odpravimo nankrat v pol ure. Dalj časa kot je trajala jeza in bolj globoko kot se nahaja, dalj časa bomo potrebovali za njeno sproščanje.

Odpuščanje sebi in drugim je ključno pri odpravi starih travm, ki so povezane z slabim medsebojnim odnosom. Odpuščanje ima močan energijski pomen, ker z njim dobesedno odpuščamo energijske blokade, ki so nastale v medsebojnem odnosu zaradi travm, ki smo jih povzročili mi, ali pa so nas prizadeli. Kadar smo bili prizadeti, ni dovolj odpustiti samo tistemu, ki nas je prizadel. še bolj pomembno je odpustiti sebi, ker smo se jezili, bili užaljeni, obsojali, bili ljubosumni - s tem smo povzročili zavestno ali podzavestno agresijo, ki se nam zaradi samoregulacije biopolja slej ko prej vrne. Iz izkušenj vem, da ni dovolj, če nekomu odpustimo kar na splošno, za vsa pretekla dejanja, in sebi na enak način. Potrebno se je poglobiti v posamezne dogodke in to narediti za vsakega posebej. Tukaj velja edini pravični, popolni in nepristranski zakon Vesolja »Brezpogojno sprejemanje z ljubeznijo«. In tudi tukaj ponovno ponavljam, da imata žrtev in napadalec v sebi podoben program. Žrtev vedno pritegne napadalca.

Situacijsko razreševanje problema je nujno, kajti problem rešujemo v tistem času in v tisti situaciji, ko je nastal. Če se vrnemo na primer razreševanja partnerskega odnosa, ki je običajno najbolj travmatično, si moramo vzeti dovolj časa. Največjo napako, naredijo tisti, ki se jim ne da postopno pregledati celoten odnos in vsako še tako majhno travmo, ki je nastala v medsebojnem odnosu posebej razrešiti. To pomeni vedno znova odpustiti sebi in drugemu in sprejeti vse z ljubeznijo. Kljub temu, da travma ni več prisotna v tem trenutku, ali da ne čutijo več ljubosumja, je to vse še vedno prisotno v naši notranjosti – ujeto v času. To je podobno, kot da v računalnik leta in leta vpisujemo razne podatke. Res vseh hkrati ne moremo priklicati na monitor, a to še ne pomeni, da jih ni več v računalniku. Kot sem že prej napisal, je za trajno razrešitev in energijsko spreminjanje potrebno vsak problem posebej ozavestiti, se odločiti spremeniti, odpustiti. Če te pripravljenosti ni, ne moremo pričakovati trajnih rezultatov.

Pomoč pri spreminjanju sebe in svojih vzrokov težav. V obdobju ko začnemo s svojimi spremembami, so nam lahko v veliko pomoč naši najbližji, ki nam stojijo ob strani, vendar nam dovolijo iti po lastni poti. Vsekakor je zelo koristno, da se v času razreševanja težav dodatno ne zapletamo v nove konfliktne situacije, ki se lahko pojavijo na naši poti.
 
VZROKI ZA NEUSPEŠNOST TERAPIJ

Iluzija bi bilo govoriti o tem, da je vse težave možno kar po enostavnem postopku razrešiti, če to le želimo. Človeško bitje je preveč kompleksno, da bi na enak način reševali vse probleme. Zato je pomembno, da imamo veliko različnih tehnik in pristopov, da si lahko vsak najde najustreznejšega. Za terapevte je koristno vedeti, da obstaja neskončno število načinov razreševanja težav, katerega bomo izbrali, pa je odvisno od osebe, njenih prepričanj, vere, kulture. Kadar mi ne uspe najti pravega pristopa, se vprašam, kaj je tisto, kar mene kot terapevta omejuje pri tem. Težave drugega terapevt lahko razrešuje le do tiste ravni, do katere seže sam, oziroma je sebe ozdravil. Terapevt, ki ima težave, podobne tistim, ki jih prinaša s seboj stranka, jih sploh ne bo prepoznal, ker so zanj normalno stanje. Bolj ko bo čist in sposoben, za več ljudi bo našel pravi pristop.

Terapevt neprestano išče boljše in učinkovitejše prijeme. Kajti če bi se tisti, ki imajo težave, lahko prilagajali, potem nas ne bi potrebovali.
Vsaka terapija pa ni vedno uspešna, ne glede na to, ali jo izvaja terapevt ali sami. Dogaja se, da se kljub večkratnim poskusom preprosto ne zgodi nič, kar bi lahko imenovali napredek. Takšna situacija je vedno preizkušnja tako za terapevta kot tudi za tistega, ki dela na sebi. V nekaterih primerih so tako imenovani škodljivi programi raznih travm ali slabih izkušenj tako močni in tudi vzročno povezani, da jih le stežka razrešimo.
Tu so potrebni dodatni prijemi, da bi lahko sploh nadaljevali z razreševanjem. Vsako doživetje ali življenjska izkušnja, v kateri smo bili na kakršen koli način prizadeti, pusti v naši podzavesti energijske posledice. V prispodobi lahko rečemo, da je to kepa energije, ki vsebuje informacijo o negativnem, za nas travmatičnem dogodku. Posledica neprijetnega dogodka je primarno energijska in šele sekundarno psihološka travma.

Nasprotna motivacija Zaradi travmatičnih izkušenj, športnih neuspehov, začasne impotence, miselnih vzorcev, ki smo jih ustvarili sami ali pa smo jih podedovali od svojih prednikov in prinesli iz svojih prejšnjih življenj, je lahko naša notranjost usmerjena nasprotno od naših hotenj in želja. Ustvaril se je nek program, ki v naši podzavesti deluje samodejno. Ti podzavestni programi se kopičijo in tvorijo nove programe, ki se združujejo z analognimi programi drugih oseb ali s skupnimi programi človeštva, kar jim da še posebno težo. Največkrat pa nam ta antagonistična motivacija preprečuje sploh začetek razreševanja naših vzrokov težav.

Če vzorce antagonistične motivacije razrešujemo površinsko, z metodami, ki učinkujejo na mentalni ravni, brez upoštevanja energijskih posledic, se energijske blokade ne sprostijo. Takšno reševanje problema je samo začasno, če ne celo nasilno. Ker je ostala energijska struktura nespremenjena, tako navidezno rešeno stanje običajno traja samo do prve situacije, s katero potisnjena blokada spet pride na površje. Takšno zavestno in nasilno spreminjanje antagonistične motivacije pa zaradi stalnega vzdrževanja novega stanja povzroča izgubo energije, posledično pa slabo vpliva na zdravje. Ko notranji konflikt ponovno pride na površje, povzroča depresijo in kolaps volje. To pripelje do ponovljene situacije na primer pri športnikih, ali pa recidiv pri alkoholikih, narkomanih, tabletomanih in drugih odvisnikih. Prihaja pa tudi do destrukcije osebnosti skozi samoobsojanje, slabšanje samopodobe, kajti okolica nam z obsojanjem in nesprejemanjem nastavi ogledalo.

DRUGI VZROKI

Poleg nasprotne motivacije obstajajo še drugi vzroki, ki ovirajo uspešno razreševanje vzrokov za naše težave. Navajam nekaj najbolj pogostih:
Namen ni dovolj jasen ali pa je dvoumen. Na primer pri razreševanju medsebojnih odnosov, natančneje če nekdo odpusti drugemu nekaj, kar ga je prizadelo v preteklosti samo zato, ker ga boli ali ima s tem kakšne druge težave, je to že manipulacija, in učinek ne bo takšen, kot bi lahko bil. Recimo, da želimo razrešiti slab odnos s partnerjem, vendar mu že vnaprej povemo, da nekaterih stvari zaradi svojih načel ne moremo odpustiti.

Kadar problem zastavimo preširoko. Pogosto se ljudje ne želijo poglobiti v določeno situacijo, želijo razrešiti kar vse naenkrat.

Kadar je oseba pod vplivom določenih snovi. Antidepresivi, opiati, alkohol, preveč nikotina ali različnih zdravil vpliva na psiho. Te snovi v telesu ovirajo nemoten pretok informacij in energij. Ugotavljam, da v takšnih primerih osebe največkrat niso sposobne dojeti bistva svojega problema, informacija jih ne »doseže«.

Kadar je oseba močno prepričana v svoj prav, in ne dovoli nobene druge razlage. Pri osebah, ki v sebi nosijo podzavestni vzorec »odvisnosti od imeti prav«, je potrebno najprej ozavestiti in razrešiti ta vzorec.

Kadar je vzrok za težave zelo globok in travmatičen, tako da se ga oseba ne želi spomniti in razrešiti. V takšnih primerih se osredotočimo na razreševanje ostalih vzrokov. Sčasoma se sprosti ujeta energija in oseba dobi dovolj moči, da lahko sprosti tudi ta vzorec.

Pri delu s terapevtom, ki ima podobne težave. V takem primeru je dobro zamenjati terapevta, sam pa ponavadi za pomoč ali nasvet zaprosim kolege terapevte ali pa tiste, za katere vem, da imajo sposobnost videti v biopolje druge osebe.

Kadar oseba svoj destruktiven vzorec ne prepozna kot motnjo, ampak kot vrlino. Moški je imel v sebi destruktivni vzorec o nekem načelnem vprašanju in je bil agresiven do vseh, ki so mu nasprotovali. Fizična težava pa se je kazala s težavami z želodcem. Ta moški je ponosno izjavil »Sem zelo načelen, saj že dvajset let nisem menjal svojih principov.« Kar pomeni, da je bilo to zanj prednost, in ne pomanjkljivost. Prednosti pa ne spreminjamo zlahka, in taka oseba v sebi še naprej nosi svojo »prednost«.

Kadar oseba ne zmore razumeti, zakaj se nima pravice jeziti, obsojati, biti ljubosumna ali imeti pričakovanj, če za to, po njenem, obstaja razlog. Vsi poizkusi razreševanja tovrstnih težav so v takem primeru bolj ali manj neučinkoviti. Bistvo sproščanja destruktivnih vzorcev je ravno razumevanje in pripravljenost za razreševanje. Takih ljudi je veliko, zanimivo pa je, da največkrat na terapijo pridejo po nagovoru drugih.

Kadar oseba ne prevzame odgovornosti za nastanek vzrokov težav in ne sprejema obstoječega stanja. Budizem uči, da nesprejemanje nečesa to potem samo še okrepi. V našem okolju še vedno prevladuje mnenje, da so za naše težave krivi drugi, recimo ustanove, inštitucije, naši najbližji, ki niso takšni kot bi mi želeli.

Tudi tukaj se vračamo na področje razumevanja delovanja Sveta, tako na vidnih zemeljskih ravneh, kot tudi na za večino nevidnih ravneh. Ljudje z nizko stopnjo zavesti le stežka sprejemajo dejstvo, da so si sami odgovorni za svoje zdravje in življenje nasploh. Taki se tudi redkeje odločijo za obisk pri zdravilcu, ki se bo ukvarjal z vzroki njihovih težav, kajti to zahteva njihovo tvorno sodelovanje; oni pa bi želeli le čimprejšnjo odpravo simptomov.