Skozi pokrajine

Tihe so zlate večerne pokrajine,

koder se ustavimo, tiho gorijo

v luči večernega sonca,

drevesa se v zlatu bleščijo.

A polja zelena, zelene doline.

V njih počiva hladen mir,

slavček v tihem dolu poje,

na gmajni svira piščal pastir.

In naše duše se sklanjajo tihe,

ko da so trudne od zlata,

kakor rože, trudne od sonca,

klonejo glave sredi polja.

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija