Sonce

Sonce

12.09.2008 | Avtor: vvooodnarka

S teboj,
samo s teboj bolečina zbledi,
ki jo seje zima.

Se seme veseli, ko ga ljubiš.
Se ptica veseli,
ko ji obljubiš ljubezen.

Se te veseli srce,
ko oči čutijo … tvoj sleherni žarek
podarjene ljubezni.
In polniš skrinje z zlatim semenom
in z rožami zlatih cvetov.

Se te veselim,
ko iz mračnih dni osuješ posušene liste.
Ko posiješ sonce v moj dom …
kot žito vztrepečem.

Ko pobožaš … zažgolim v srcu.
In se zdrznem kot bi videla prikazen,
če tvoja roka pretrdo potegne s prsti.


Sonce

 
Sonce … sem tvoja dolžnica.
Brez tebe, mi srce zastane
in v očeh … lesk prekrije tema.

Takrat … tudi mavrica nebi slišala
tvojega vabila.

Sonce … samo s teboj
si upam sanjati jutri.

 

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: Joži Kokalj  vooodnarka  metafore  poezija  pesmi  poetesa sonce ljubezen žarki 



Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Kakšna je navidezno misteriozna skrivnost, po kateri se motna življenjska snov preoblikuje v dragoceno kovino?
Zgodba o karieri, o modri babici in diamantih na dvorišču
Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Ena sama napaka zahteva sedem popravkov.

(Albert Einstein)