
Umetni kristali in imitacije
12.09.2007 | Avtor:
Tadej Pretner"Za razliko od naravnih, ki pogosto vsebujejo različne neželene primesi, so umetno vzgojeni kristali običajno brezhibni. Glede na namen pa jim lahko določimo tudi obliko in velikost.
"
Poraba kristalov v industriji in draguljarstvu je vedno večja. V elektroniki porabijo veliko silicija in kremena, diamante uporabljajo za skalpele, žage in brusila, korunde za brusila in v laserski tehniki (rubini) ipd. Tudi draguljarji želijo na trgu ponuditi cenejše umetne ali ponarejene drage in okrasne kamne. Naravni kristali, potrebni industriji in draguljarjem, so namreč razmeroma redki in s tem dragi, zato se vedno bolj razvija tudi industrija umetnih kristalov.
Za razliko od naravnih, ki pogosto vsebujejo različne neželene primesi, so umetno vzgojeni kristali običajno brezhibni. Glede na namen pa jim lahko določimo tudi obliko in velikost.
Že v srednjem veku so skušali alkimisti umetno izdelati zlato, rojstvo prvih umetnih dragih kamnov pa sega v leto 1877, ko je francoski kemik Fremy odkril postopek za izdelavo rubinov. Precej težje pa je bilo izdelati umetni diamant. V pariških Edisonovih laboratorijih so se na prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje zaman trudili in šele leta 1970 so v ZDA uspeli izdelati prvi diamant pod nadzorovanimi pogoji. Prvi postopki pridobivanja umetnih kristalov so bili seveda razmeroma preprosti, saj je npr. Fremy elemente, ki sestavljajo korund, pri visokih temperaturah enostavno topil in jih zlival v porcelanaste posodice. Kasneje so korunde izdelovali tako, da so potrebni material v prahu s plamenom počasi talili.
Raztaljene kapljice so padale na posebno stojalo, ki so ga počasi odmikali od plamena. Pri tem je na njemu rasel kristal. Kvalitetne kristale pridobivajo s počasnim ohlajanjem prenasičenih raztopin in s tehniko zlitja v topilu. Pri tej tehniki, kjer je rast kristalov zelo počasna, prašnati material skupaj s trdno snovjo, ki ima vlogo topila, najprej segrevajo v talilnem loncu. Topilo in prašek se utekočinita, nato pa ju počasi ohlajajo, pri čemer iz nastale raztopine rastejo kristali.
Precej starejšo zgodovino kot umetni kristali pa imajo imitacije, pri katerih gre za to, da cenejše materiale barvno in oblikovno prilagodimo dražjim. Med arheološkimi najdbami tako zasledimo steklene geme, ki izhajajo iz 1. stoletja pred našim štetjem, nadomeščale pa so rubine, smaragde in druge dragocenjše kamne. Tudi danes med imitacijami pogosto naletimo na »izboljšano« steklo. Z dodatkom PbO mu namreč povečajo disperzijo, borov in/ali aluminijev oksid mu povečata odpornost proti toplotnim in mehanskim obremenitvam, seveda pa ga tudi barvajo z dodatki različnih spojin.
Včasih steklu dodajo drobcene delčke kovin (baker, goethit) ali sulfidov (pirit), s katerimi skušajo doseči podobnost okrasnim kamnom, kot so sončni kamen, avanturin, lapis lazuli ipd. Z brezbarvnim ali obarvanim steklom pogosto nadomeščajo diamante, cirkone, smaragde, rubine, akvamarine, topaze itd. Kadar steklu dodajo fluoride, fosfate in kalcij, je lahko podobno tudi mesečevim kamnom in biserom. S pomočjo delnih kovinskih prevlek pa je iz stekla moč izdelati tudi »mačje oko«, kamne, ki imajo zaznaven asterizem itd.
Imitacije turkizov, lapis lazulija in nekaterih drugih mineralov izdelujejo pogosto iz keramike ali porcelana, iz plastike pa npr. jantar, opale itd.
Dražje kamne pogosto ponarejajo tudi z naravnimi ali umetnimi cenejšimi kamni. Ponarejajo drage in okrasne kamne zelo različnih cenovnih razredov. Diamante zato pogosto ponarejajo s kremeni, topazi, cirkoni, spineli, sintetičnimi rutili, stroncijevim titanatom, itrijevimi-aluminijevimi granati (YAG), sintetičnimi safirji, rubine z granati, turkize z obarvanimi howliti ipd. Barve kristalom pa zelo pogosto spremenijo tudi z žarjenjem in obsevanjem.
SINONIMI, TRGOVSKA IMENA IN STARA IMENA NAJVEČKRAT
UPORABLJANIH KRISTALOV
Ko želimo kupiti kak kristal, smo pogosto v zadregi, saj je za nekatere v rabi več imen. Ponavadi gre za trgovska imena, stara imena, imena ponaredkov, poimenovanje specifičnih pojavnih oblik znotraj neke konkretne vrste mineralov (npr. tanzanit med zoisiti), ipd. Zato ne bo odveč spisek najpogostejših imen, ki jih uporabljajo trgovci. V prvi koloni je trgovsko ime, v drugi pa dejanska navedba kristala, minerala, ali družine mineralov, ki se skriva pod trgovskim imenom:
• afriški žad: prasem
• ahatovo oko: ahat
• alabaster: sadra
• alalit: diopsid
• almandin: granat
• almandinski spinel: spinel
• ananasov opal: opal
• andradit: granat
• andski opal: opal
• ankerit: železov dolomit
• antigorit: serpentin
• apache’s tears: obsidian
• aragonski stolpič: aragonit
• aragonitni ježek: aragonit
• arkanzaški rubin: granat (pirop)
• ashirit: dioptaz
• atlantidski kamen: larimar
• australit: tektit
• avanturinski glinenec: sončni kamen
• bajkalit: diopsid
• bakreni smaragd: dioptaz
• baročni biser: biser
• bikovo oko: toplotno obdelano tigrovo oko
• biksbit: beril
• blue John: fluorit
• bombažna kroglica: uleksit
• boulder opal: opal
• brazilski oniks: pasasti aragonit
• breskvin beril: morganit
• burmit: jantar
• cerkniški demant: kremen
• cesarski topaz: topaz
• cesarski žad: jadeit
• chyta: serpentin
• češki rubin: granat (pirop)
• črna zvezda: diopsid
• črni jantar: gagat
• črni opal: opal
• demantoid: granat
• dendritni ahat: ahat
• derbyshire spar: fluorit
• desmin: stilbit
• diagem: stroncijev titanat
• diamondit: sintetični beli safir
• diamonit: sintetični rutil
• diamontin: stroncijev titanat
• dinjasti kremen: turmalin
• dimni kremen: čadavec
• divji opal: navadni opal
• dragi granat: granat (almandin)
• dragi serpentin: serpentin
• dragi spinel: spinel
• dragulj matere Zemlje: gagat
• drakonit: amonit
• dravit: turmalin
• eilatski kamen: hrizokola
• elbait: turmalin
• fabulit: stroncijev titanat
• flint: roženec
• fowlerit: rodonit
• gilsonov opal: umetno vzgojeni opal
• gorski kristal: kamena strela
• gošenit: beril
• grosular: granat
• heliodor: beril
• hematin: ponarejeni hematit
• herkimerjev diamant: kremen
• hesonit: granat (grosular)
• hiacint: cirkon
• hiacintni topaz: topaz
• hialit: opal
• hidrofan: opal
• hidroksiapatit: apatit
• himalajska sol: halit
• hrizolit: staro ime za rumene in rumeno zelene kamne
• hrizotil: serpentin
• ihtioftalm: apofilit
• indigolit: turmalin
• islandski ahat: obsidian
• islandski dvolomec: kalcit
• ivorit: tektit
• jacinth: cirkon
• jargon: cirkon
• jet: gagat
• jinanski žad: jadeit
• južnoafriški smaragd: fluorit
• kačji ahat: ahat
• kačji kamen: amonit
• kapski rubin: granat (pirop)
• karbunkel: staro ime za rdeče kamne
• kianit: disten
• kitajski žad: jadeit
• klorapatit: apatit
• kremeni magnezit: magnezit
• kremenova siga: opal
• kresilni kamen: kremen
• krvavec: hematit
• krvavi jaspis: heliotrop
• kutnahorit: manganov dolomit
• kvarcin: kalcedon
• lapis crucifer: stavrolit
• leopardova koža: jaspis (rhyolit)
• lesni opal: opal
• leukosafir: safir
• libijsko steklo: tektit
• lidit: kalcedon
• lilalit: lepidolit
• lizardit: serpentin
• lusakit: stavrolit
• lutecit: kalcedon
• luvulit: sugilit
• madeirski topaz: žgani ametist
• mahagoni obsidian: obsidian
• mahovni ahat: ahat
• marelični ahat: karneol
• marijino steklo: sadra
• marmatit: vrsta sfalerita
• marmor parium: beli marmor
• mavrični obsidian: obsidian
• morion: čadavec
• ohridski biser: ponaredek bisera iz ribjih lusk
• oksiapatit: apatit
• olivin: peridot
• orientalski ametist: safir
• orientalski smaragd: safir
• orientalski topaz: safir ali citrin
• padparadža: safir
• pasji zobje: kalcit
• peridot iz Šrilanke: sinhalit
• pikotit: spinel
• piritni dolar: pirit
• piritno sonce: pirit
• pirop: granat
• plemeniti serpentin: serpentin
• pleonast: vrsta spinela
• pokrajinski ahat: ahat
• pokrajinski jaspis: jaspis
• prasiolit: zeleni ametist
• pseudoapatit: pseudomorfoza apatita po nekaterih mineralih
• puščavska roža: sadra
• rdeči malahit: jaspis
• reticit: disten
• rhyolit: jaspis (leopardova koža)
• ribji kamen: apofilit
• rodolit: granat (pirop)
• rubelit: turmalin
• rubicel: vrsta spinela
• rubin balas: vrsta spinela
• rubinski spinel: vrsta spinela
• ruski avanturin: sončni kamen
• ruski žad: nefrit
• sagenit: rutilov kremen
• selenit: sadra
• sevalni kamen: aktinolit
• sfen: titanit
• simetit: jantar
• simili: zmes stekel
• slocumov opal: ponarejeni opal iz stekla
• smaragdit: aktinolit
• smaragdni kremen: prasem
• snežnikasti obsidian: obsidian
• spektrolit: finski labradorit
• spekularit: vrsta hematita
• spesartin: granat
• srebrni obsidian: obsidian
• srebrno oko: serpentin
• stibnit: antimonit
• surma: staro ime za antimonit
• šamanski kamni: na površini limonitiziran pirit ali markazit (kot boji stones)
• škotski topaz: rumeno rjavi kremen
• šorlit: turmalin
• tajlandit: tektit
• talit: epidot
• tanzanit: zoisit
• televizijski kamen: uleksit
• titanija: sintetični rutil
• titanomagnetit: magnetit
• tokajski luks safir: obsidian
• topaz imperial: topaz
• transvaalski žad: granat (grosular)
• turitella jaspis: jaspis
• unakit: epidot
• uvarovit: granat
• verdelit: turmalin
• večerni smaragd: peridot
• venerini kristali: bakrov nitrat
• venerini lasje: rutilov kremen
• violan: diopsid
• vodni opal: opal
• vodni safir: kordierit
• watermelon turmalin: turmalin (elbait)
• zebra jaspis: serpentin
• zlati kamen: ponarejeni sončni kamen
• zlati topaz: topaz
• žadov albit: albit
• železna roža: hematit
• železov cvet: aragonit
Ključne besede: Tadej Pretner draguljarstvo kamnine kristali minerali imitacije poldragih kamnov umetni kristali poldragi kamni