Umetnost

08.02.2020 | Avtor: Gustav Strniša


Umetnost je skrivnost, preprosta kot otrok in globoka kot morje. — Nje rojstvo je v ljubeči in zvesti duši umetnika.

Gorje umetniku, ki zlorablja svojo umetnost, ker ga potem zapusti v sramoti! — Umetnosti zahteva množica, a umetnik ji nudi vsakdanjo šaro in zasmehljivo ljudstvo spozna v umetniku siromaka revnejšega od sebe.

Preprosto otročja je umetnost in umetniki so otroci, toda svojo dušo skrivajo, gorje, če bi jo nosili na dlani — želi bi zasmehovanje. —

Umetnost je globoko morje — kdor se vtopi v nje valovih, ne najde dna — iz ekstaze blodi v ekstazo na mehkih valovih svetega razpoloženja. —

Umetnost je skrivnost, kdor je v sebi ne čuti, je nikdar ne najde, kdor jo čuti in sluti, je nikdar ne spozna, saj je tako znana in preprosta, vendar večno nova. —

S sedmerimi pečati zapečateno pismo je umetnost — prelomiš jih, prebereš lajno, razumeš jo, a čudoma vidiš v teh črkah spet sedmero pečatov. —

Umetnost je vesela. Radostni svatje so umetniki v družbi poštenjakov, njih beseda in njih smeh je globoka odkritosrčnost. Toda, tudi občutljiva je umetnost, le ena zaničljiva beseda in veseli svat se spremeni v otožnega pogrebca. — Umetnik je bolj občutljiv kot nežni cvet, ki ga umori prva slana. —

Umetnost je bogata, vedno deli, a ničesar ne jemlje. —

Blagor mu, kdor sprejme, kar ona ponuja, saj čuti potem v duši potisočerjen nje sad! — Kdor pa zavrže nje dar, je prosjak, ki je zavrgel cekin in poginil v gladu vsakdanjosti. —

Umetnost je uboga — vedno deli, a sama nima ničesar, poglejte umetnike, nje sinove. —

Umetnost je ponosna, a nikdar ošabna — in ošabni umetniki so slabiči, ker jih zaslepi njih šibka umetnost, da zaidejo s pota popolnosti. —

Umetnost ni samoljubna, — samoljuben umetnik je fotograf, ki kaže slike umetnosti, a živa umetnost je mrtva v njegovi duši. —
Ključne besede: Gustav Strniša umetnost umetniki modrost razmišljanje 


Tweet