Natisnite    Pošljite prijatelju

Vzemi ključ:: Ptica::

VZEMI KLJUČ

Kje si, človek, se izgubil,
kam odšla je tvoja pot,
kdaj sam sebi boš obljubil,
da se rešil boš zablod?
Kaj je belo, črno, kaj?
Iščeš izgubljeni raj,
z brazdo v srcu krvavečem,
a ob upanju še tlečem.
Zdaj odloži vse smeti,
ki tvoj um še bremenijo,
vrt očisti slabih misli,
ki gorje na svet valijo.
V tebi samem je veselje,
v tebi samem je radost,
daj, odpri roke ljubeče,
bodi sebi častni gost.
Kjer se najde ključ modrosti,
tam se rože razcvetijo,
tam se ne pustijo zbosti,
če igra kdo hudobijo.


 
PTICA

Ptica je dvignila krila,
poletela nad trnje bodeče,
predala svobodi se sladki,
stopila na pot je sreče.
Sreča v srcu vsakem živi,
le slišati moraš njen glas,
odpreti življenja se toku,
sebe živeti ves čas.
Potem naj brenčijo čebele,
nadležno nad glavo rojijo,
to so le muhe zatrtih ljudi,
ki v temi razuma živijo.

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija