Vzemi ključ:: Ptica::

Vzemi ključ:: Ptica::

13.02.2015 | Avtor: Boštjan Grošelj

VZEMI KLJUČ

Kje si, človek, se izgubil,
kam odšla je tvoja pot,
kdaj sam sebi boš obljubil,
da se rešil boš zablod?
Kaj je belo, črno, kaj?
Iščeš izgubljeni raj,
z brazdo v srcu krvavečem,
a ob upanju še tlečem.
Zdaj odloži vse smeti,
ki tvoj um še bremenijo,
vrt očisti slabih misli,
ki gorje na svet valijo.
V tebi samem je veselje,
v tebi samem je radost,
daj, odpri roke ljubeče,
bodi sebi častni gost.
Kjer se najde ključ modrosti,
tam se rože razcvetijo,
tam se ne pustijo zbosti,
če igra kdo hudobijo.

gALEB
 
PTICA

Ptica je dvignila krila,
poletela nad trnje bodeče,
predala svobodi se sladki,
stopila na pot je sreče.
Sreča v srcu vsakem živi,
le slišati moraš njen glas,
odpreti življenja se toku,
sebe živeti ves čas.
Potem naj brenčijo čebele,
nadležno nad glavo rojijo,
to so le muhe zatrtih ljudi,
ki v temi razuma živijo.

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija





Ključne besede: Boštjan Grošelj  metafore  poezija  pesmi  pesnik  notranja pot  ključ  ptice 



Skupinica petih nezemljančkov iz Jupitrove lune Evropa bo najmlajše popeljala po prostranih širjavah Mlečne ceste, njihova zvezdna ladja pa jim bo pripovedovala zanimivosti o planetih in njihovih lunah.
Tam daleč, v ledeno mrzlih krajih, kamor vroči sončni žarki nikoli ne posijejo, se razteza dežela sneženega moža
V slikanici Pripoved o zeleni pomladi že odmeva pomladna budnica. Živali se prebujajo iz zimskega spanja.
Kdo bi vedel, kje vse se skrivajo povodni možje, a prelepe, divje in skrivnostne slovenske reke so prav gotovo njihov dom ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Ne bojim se neviht, kajti med nevihtami se učim krmariti svojo ladjo.

Louisa May Alcott