Z delom gradimo :: V sveti uri ::

Z delom gradimo :: V sveti uri ::

12.12.2008 | Avtor: Srečko Kosovel

Z DELOM GRADIMO

Z delom gradimo
svojo bodočnost.

Skale valimo
za stavbo njeno,
belobleščečo, zlatoognjeno.
In molčimo.

Od upov zlatih
bleščijo stolpovi.

Ob njenih vratih
velike Sanje
kakor ognjenega morja bleščanje
v plamenih zlatih.

In naše delo je trd granit
in naše sanje so suho zlato
in naše sanje niso privid.

Bodočnost je tistega, ki veruje v njo. 

Z delom gradimo > V sveti uri > Srečko Kosovel

V SVETI URI

Pride, očara nas s svojo tišino
in preko nas razprostre pajčolan
z mehko dobroto, s toplo milino,
vodi nas v daljno, svetlo davnino,
v krajino lepih sanj.

Vse, kar nas je pekoče prevaralo, v hipu molči;
kar je umrlo, je oživelo,
v sanjsko se je resnico odelo,
da duša lepote prevzeta strmi.

Ko da so angeli krila razpeli
preko polja in preko srca,
ko da so v dalji tiho zapeli,
tiho zapeli in odhiteli
v bleščečem molčanju onkraj sveta.

Naših src so se dotaknili
(tako poljubi mati sinu!)
in bolečine so v sanje prelili,
s svetlo sladkostjo miru.

Šli so; za njimi bleščanje sijaja
in ugašajoči šum…
a v naših čašah pelin ostaja…
ne obupuj, izprazni do kraja,
pelin daje pogum!

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: Srečko Kosovel  pesniška zbirka  poezija  pesniki  pesmi  kozmos  kaos 



Ko se lunica zbudi, mnogo zvezdic na nebu zažari. Pod njimi tisoč hišic tiho stoji.
Kje se mudi gospa Zima? Ali bo letos zamudila? Njena sestra gospa Jesen je že zdavnaj odšla iz mesteca na robu hriba.
Tam daleč, v ledeno mrzlih krajih, kamor vroči sončni žarki nikoli ne posijejo, se razteza dežela sneženega moža
Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Človek je kot roman: do zadnje strani ne veš kako se bo roman končal. V nasprotnem primeru ga sploh ne bi bilo vredno prebrati.

Jevgenij Zamjatin