
Zapleši me do konca ljubezni
11.11.2016 | Avtor:
Leonard Cohen
S svojo gorečo violino me zapelji v svojo lepoto.
Skozi zmedo sveta me zapelji v miren tvoj pristan.
Dvigni me kot olivna veja, v svežini me umij.
Zapelji me do konca svoje Ljubezni. Do konca Ljubezni zapelji me.
V samoti daj mi videti prelepi tvoj obraz.
Usmerjaj mi življenje, izpelji ga iz suženjstva.
V brezmejno pokrajino svobode Ti povedi me.
Zapelji me do konca svoje Ljubezni. Do konca Ljubezni zapelji me.
Zapelji me na svatbo, znova in znova naj bom tvoj.
Nežno me zapelji, naj se nikdar ne konča.
V okrilju najine ljubezni sva in skupaj sva nad njo.
Zapelji me do konca svoje Ljubezni. Do konca Ljubezni zapelji me.
Popelji me k otrokom, ki kličejo da bi živeli.
Naj najini poljubi spet govorijo kar je res.
Obnovi zavetje tvojega uničenega šotora.
Zapelji me do konca svoje Ljubezni.
S svojo gorečo violino me zapelji v svojo lepoto.
Skozi zmedo sveta me zapelji v miren tvoj pristan.
S svojo golo roko se me dotakni in delaj z menoj v rokavicah.
Zapelji me do konca svoje Ljubezni. Zapelji me do konca svoje Ljubezni.
Do konca ljubezni zapelji me.
(Prevod Tina Čerin,
vir)
Ključne besede: Leonard Cohen poezija poet besedilo pesmi pesniki