Zbogom, sonce!

Zbogom, sonce!

28.08.2017 | Avtor: Federico Garcia Lorca


Zbogom, sonce!


Vem, da si mesec,
a tega
ne bom zaupal nikomur,
sonce.

Skrivaš se
za zaveso
in obraz si pokrivaš
z belim prahom.
Podnevi, kmetova
kitara,
ponoči, mandolina
Pierrota.
Saj je vseeno!
Tvoja želja
je ustvarjati
pisane vrtove.

Zbogom, sonce!
Ne pozabi,
kako te ljubi školjka,
starka
na balkonu
in jaz... ki se igram
s svojim srcem
kot z vrtavko.

Ključne besede: Federico Garcia Lorca pesem poet poezija sonce mesec 



< Nazaj
Kdo bi vedel, kje vse se skrivajo povodni možje, a prelepe, divje in skrivnostne slovenske reke so prav gotovo njihov dom ...
Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Naj vas brezčasne modrosti vzpodbudijo k premisleku, samorefleksiji in zavedanju preteklosti, ki neopazno prehaja v sedanjost ...
To je zgodbica o hroščku govnaču, ki se ga zaradi njegove smrdeče kroglice drugi žužki izogibajo. In na koncu je tudi govnaček našel žuželčje prijatelje.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Naše življenje se ne ravna po času, temveč po ustvarjalni življenjski sili v nas.

(Russel A. Kemp)