Zvončku

Zvončku

09.07.2017 | Avtor: Simon Gregorčič



Zvonček moj nežni, oj zvonček moj snežni,
kaj mi ob snegu kopnečem sloniš?
Reci, k pokopu li zimi nadležni
ali k nastopu pomladi zvoniš?

Tvoje svetišče, je nizko, ubogo,
kvišku, moj zvonček, iz talovih tal!
Mnogo krasnejšo bom dal ti nalogo,
lepše zvonišče to bodem izbral.

Pojdi, na prsi se devi nasloni,
sneg je v teh prsih in ti si snežán,
ondi o srčni pomladi ji zvoni,
cvet ji življenja izvabi na dan!

Slika: Julia Doria

 

Sorodni članki:
Soči

Ključne besede: poezija Simon Gregorčič Zvončku zvončki pomlad cvetlice pesmi o pomladi navadni mali zvonček 



Grenko sladka mikropoezija
Morda boste prav vi iztrgali iz stoletij pozabe košček zemlje in vdahnili življenje novemu keltskemu vrtu ...
Pravljica o puhastem medvedku, beli zimi in božični skrivnosti ...
Visoko v gorah je desetletni pastirček Tonček pasel svoje ovčice. Vsako jutro je zgodaj vstal in jih preštel.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Jaz iščem samo eno - da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Pablo Picasso