April - Mali traven

28.03.2024 | Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik
Ime naj bi izviralo iz besede aperire, ki v latinščini pomeni odpreti. Kar naj bi se nekako ujemalo z dejstvom, da se aprila začne prebujati narava, cvetovi se odpirajo, itd…

V času rimskega imperija je bil april posvečen boginji Veneri. Ime pa naj bi bila izpeljanka grškega poimenovanja Venere - Afrodita.
Staro slovensko ime za mesec april je mali traven. Leta 1466 je Martin iz Loke prvič uporabil ime Mali trawen. Ostala poimenovanja v našem okolju so še velikotravnik, deževni mesec, mali travnik, travnjek.

Prazniki ter običaji v aprilu:

Post: post traja štirideset dni in je priprava na največji krščanski praznik. V tem času naj bi se ljudje vzdrževali pretiranega veseljačenja, prehranjevanja ter obiskali velikonočno spoved.
Tiha nedelja: gre za peto postno nedeljo. Čas ob katerem v cerkvah ter po hišah s črno tkanino zakrijejo križe.
Cvetna nedelja: spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem Značilno je blagoslavljanje zelenja (butare, oljčne vejice), sprevod, nato pa sveta maša.
Veliki petek: marsikje na ta dan prižgejo svečko v spomin Kristusove smrti na križu. Na ta dan je bil Jezus položen v zemljo, zato verjamejo, da na tega dne narava oživi.

Velika sobota: Na veliko soboto se žegna pirhe ter velikonočne jedi. Preko dneva je v cerkvi čaščenje Najsvetejšega pri Božjem grobu, glavno bogoslužno opravilo velikonočna vigilija pa se odvija zvečer.

Velika noč ali Velika nedelja: Za ta največji krščanski praznik so družinski člani dobili kako novo oblačilo in obutev in se v velikem številu zbrali v velikonočnem jutru okrog Božjega groba v cerkvi. Nekdanje pokanje in streljanje z možnarji na Malem Starem gradu v času procesije je bilo že tik pred letom 1930 od državnih oblasti prepovedano. Po maši sledi velikonočni zajtrk, ko ljudje pojedo jedi ki so jih dali žegnati dan poprej.

Velikonočni ponedeljek: praznik, na katerega se ne dela. Včasih je bilo znano da na ta dan (po veliki noči) otroci lahko hodijo bosi in se ne bojijo prehlada, saj so bila tla blagoslovljena.

Pregovori

* Če je april deževen, kmet ne bo reven.
* Če je v aprilu preveč dežja, kmet nad slabo letino godrnja.
* Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo pozneje.
* Če sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh.
* Moča v tihi nedelji, se žetve nikar ne veseli.
* Če veliki petek dežuje, suho leto napoveduje.
* Lepo vreme o veliki noči, dobra letina že tedaj napoči.
* Če Jurij toplo vreme zakuri, širom pomlad odpre duri.
* Svetega Jurija zemlja mokra, svetega Petra suha, to da kruha.
* Če se vrana že o sv. Juriju v žitu skrije, Dobra bo letina! Veliko žita! na ves glas vpije.
* Kolikor dni so žabe pred sv. Jurijem regljale, toliko dni po njem bodo molčale.
* Če se na sv. Marka (25. 4.) bliska in grmi, slane, pozebe se bati več ni.

Priporočljivo branje > Knjige, ki ohranjajo slovensko ljudsko izročilo

Foto: By Muffet - http://www.flickr.com/photos/calliope/10248626/in/photostream/, CC BY 2.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=14930359

Ključne besede: Mavrični Mesečnik etnologija  april  cvetna nedelja  velika noč  mali traven  pomlad  običaji  prazniki  pregovori 


Tweet