Čile je za zaščito morske biotske raznolikosti ustvaril velike morske rezervate

13.03.2018 | Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik


Čilenska predsednica v odhodu, Michele Bachelet, je poskrbela za izjemno okoljevarstveno dejanje. Z dekretom je zaščitila velikansko morsko območje, ki je dom mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Novi morski rezervati bodo zaščiteni pred industrijskim ribolovom in miniranjem.


Oceani so življenjska sila Čilencev. Čile s tisoči kilometri obalnega pasu predstavlja eno največji svetovnih izvoznic rib. Največji problem predstavlja prekomeren ribolov, posebno v 90-ih prejšnjega stoletja, ko je bilo število rib močno zdesetkano.


Čile sedaj poskuša popraviti svoj ugled, z zaščito oceana. Vlada te ribiške države je poskrbela za okoljevarstveno zaščito 40%  vseh svojih voda. Nov zakon ščiti vode ob 6.400 km dolgem obalnem pasu te južnoameriške države. Gre za območje veliko kot združeno ozemlje Teksasa, Kalifornije in Zahodne Virginije.


S to potezo se je Čile uveljavil kot svetovni voditelj v zaščiti in ohranjanju oceanov.


Okoljevarstven korak čilenske vlade je ključen za ohranitev čilenskega naravnega okolja, ki predstavlja pomembno območje, kjer se ribe drstijo, kjer potekajo migracijske poti kitov grbavcev, kjer gnezdijo različne morske ptice.


Ustanovili so tri velikanske morske naravne parke, kjer bo strogo prepovedan industrijski ribolov in miniranje.


Največji morski park je Rapa Nui zaščiteno območje, 278.000 kvadratnih milj veliko območje, ki se razteza okoli Velikonočnih otokov. Območje je dom vsaj 142 endemičnim vrstam, tudi metuljasti ribi Velikočnih otokov (Chaetodon litus).


Drugi morski park je nastal na 101.000 kvadratnih miljah morja okoli otočja Juan Fernandez, ki je značilno po goratem morskem dnu, ki je dom mešanici tropskega, subtropskega in mediteranskega morskega življa.


Zaščitili so tudi 55.600 kvadratnih milj morja okoli otoka Diega Ramireza, kjer se razprostira gozd kelpa, gre za posebno vrsto rjavih alg. Kelpov gozd predstavlja pomembno zavetje mladim morskim bitjem.


Stroga prepoved ribolova pa ne velja za pleme Rapa Nui, ki so prvotni polinezijski prebivalci Velikonočnih otokov. Pripadniki Rapa Nui bodo lahko še vedno lovili s tradicionalnimi postopki, ki so običajno ciljno usmerjeni k določeni vrsti morske živali. Medtem ko industrijske ribiške ladje v svoje mreže ulovijo vsa mogoča morska bitja, neželen ulov pa nato kar sami pokončajo in odvržejo. To je običajna praksa ribiške industrije.


Pripadniki prvotnih Polinezijcev z Velikonočnih otokov, Rapa Nui, pozdravljajo odločitev vlade. Ljudstvo Rapa Nui ima z oceanom 'božansko povezanost'. Rapa Nui verjamejo v vzajemno sodelovanje z oceanom. Ocean jim nudi hrano, navigacijo, deskanje in potapljanje, zato mu morajo tudi oni vračati. Gre za uravnoteženost, poudarjajo pripadniki plemena.


Slika je simbolična.


Priporočamo knjigo o kitih >>> Kiti, nežni velikani: ilustrirana knjiga o kitih





Ključne besede: Čile morski rezervat ocean Velikonočni otoki kiti otok Diego Ramirez otočje Juan Fernandez morje morske živali kelp ekologija endemične vrste okoljevarstvo ribolov staroselci Rapa Nui 


Tweet