Človek, kakršen bi lahko bil

Človek, kakršen bi lahko bil

25.01.2017 | Avtor: Lewis Timberlake | Marietta Reed

Starec je dosegel tisto starost, ko je najrajši sedel na svoji verandi in se zibal na starem škripajočem gugalniku, ki ga je imel že od poroke naprej. Rad je posedal in razmišljal o svojem življenju, o stvareh, ki ji je počel,  o krajih, ki jih je obiskal, o dobrih delih, ki jih je storil, o otrocih, ki jih je vzgojil, in o ženi, ki jo je pokopal.

Ko je tako posedal in se zibal v gugalniku, mu ni prišla na misel nobena zares pomembna stvar - njegovo življenje ni pustilo nobenih velikih sledi.

Ker pa si je želel, da bi se ga ljudje po nečem spominjali, se je po strmih stopnicah počasi povzpel na zaprašeno podstrešje. Tam je odprl precej zdelano skrinjo polno reči iz preteklosti. Začel je brskati po spominih in se obupno trudil, da bi našel vsaj eno stvar, ki bi povedala, da njegovo življenje ni bilo zaman.

Ko je tako stikal po skrinji, je odkril star, oguljen dnevnik, ki ga je pisal še kot mlad fant. Otresel je prah z zaprašenih, porumenelih strani in začel brati. Besede so obudile spomine na sanje iz mladosti, na svetove, ki jih je hotel odkriti. Spomnil se je, kako jih je odrival stran, kako je čakal, da se bodo izpolnile same od sebe, in kako je končno pozabil nanje.

Iz žepa je potegnil star, oglodan svinčnik in zapisal poslednje besede:

Čez polja davnine
prihajajo spomini;
Vidim dečka, ki se vrača od igre -
ta deček sem jaz, ki sem zdaj star.
Tako sladko se smehlja,
ko stopica naokrog.
Upam le lahko, da vidi v sebi moža,
ki čez mnoga leta čaka nanj.


Zgodbe iz knjige   >> še več zgodb najdete v naslednjih knjigah  

Več izrekov in modrosti najdete v >>>  knjigah modrosti in lepih misli


Ključne besede: Lewis Timberlake Marietta Reed zgodba knjige kratke zgodbe kratka proza starost starec minljivost smisel življenja dnevnik spomini otroštvo davnina notranji otrok 



Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom ...
Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje.
Avtorska slikanica o poletju in preprostih trenutkih, ki se dogajajo poleti
Pravljica govori o mali deklici Sari, ki je živela v hišici ob morju. Po dedkovem pripovedovanju pa je prav v tej hišici pred davnimi leti živel deček Jan, ki je ob obali videl čisto pravo morsko deklico!
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Življenje niso le dobre karte,včasih je treba odigrati tudi igro s slabšimi kartami.

Jack London