Gospodarski odnos do gozda

12.11.2007 | Avtor: dr. Anton Trstenjak
Gospodarska izraba gozda sodi seveda k prvim potrebam človeka. S tem pa se začenja seveda tudi že prvi korak k oddaljevanju od gozda.
Z življenjsko potrebnim iztrebljanjem gozda se začenja hkrati njegova diferenciacija, z njo pa prav tako diferenciacija v obdelovanju zemlje. Končno moramo kot posledico vsega tega videti v tem tudi že začetke civilizacije.

Gospodarski odnos človeka do gozda je civilizatorični odnos in kot tak že specifično človeški, torej nekaj, česar v živalskem svetu nikakor ne moremo najti. Tako pomeni ekonomski pristop do gozda že pristno antropološko dimenzijo.

Brez gozda človek ni mogel prav živeti, čeprav velja, da tudi brez obdelane njive ali bolje obdelane zemlje nikoli ni mogel imeti človeka vrednega življenja.

S tem pa se je začela prva stopnja diferenciacije gozda, ki se je moral počasi zmeraj bolj umikati pred obdelano njivo; obenem pa je moral in še mora vedno varovati njive pred viharji in naravnimi katastrofami, vse delno s pomočjo gozda, pravzaprav drevja.

Z znanstveno izrabo gozda, ki je človeku že v pradavnini rabil za kritje in tihi dom, mu s svojim lesom bil prvi vir toplotne energije in različnih hranil, se je nadaljevala še nadaljnja diferenciacija: zmeraj bolj in čedalje jasneje je začel razločevati med gozdnimi in sadnimi drevesi.
Še dalje je šlo za diferenciacijo in izrabo gozda: začeli so preko vsega gojiti tudi še posebna okrasna drevesa; ob sadnem vrtu so nastajali tudi okrasni vrtovi in parki; oboje pa razločujemo že od pravega gozda, ki ga danes izjemoma kdaj skušamo razločevati s posebnim imenom pragozd, kolikor naj bi še ostal nedotaknjen.

Dalje je značilno, da je bilo prvo orodje za obdelavo njive tudi iz gozda, se pravi kos lesa, in da so prvotno plug ali oralo sploh imenovali "drevo". Z drevesi je človek iztrebljal gozdove in z drevesi obdeloval polja.
Lesna in drevesna kultura je bila sploh prvotna kultura, ne kamena; žal je poznejšim časom preostal samo kamen kot dokaz takratne kulture, medtem, ko je les strohnel.

Gozd je bil potemtakem že od vseh začetkov s človekom tudi gospodarsko povezan, saj mu je kot delovnemu bitju rabil kot prvo orodje. Človek kot gospodarsko bitje je namreč samo toliko možen, kolikor je hkrati delovno bitje; in sicer kot edino med vsemi živimi bitji; in kot delovno bitje je hkrati ustvarjalec in nositelj kulture, se pravi kulturno bitje.

Odlomek iz knjige: Za človeka gre, Izbrana razmišljanja, 1991



Ključne besede: Anton Trstenjak  ekologija  gozd  izbrana razmišljanja  Za človeka gre 


Tweet