Igra
24.07.2015 | Avtor:
dr. Jože Ramovš"Vsa človekova igrivost ima namen razvijati njegove zmožnosti in krasiti življenje s praznično prešernostjo. Pri odraslih je igra predvsem razvedrilo. Od nekdaj je tudi na prijeten način poučevala, glavna pa je bila vedno njena družabna razsežnost. Šele v zadnjem času se temu odtujuje tudi v zasebno zabavo ob igralnih avtomatih ali ob računalniku.
"
Ste kdaj od strani opazovali, kako se igrajo mladi mucki in kako se njihovi igri pridružuje mačka? Pri više razvitih živalih se igrajo mladiči, starši pa jih izzivajo k igri. S tem si nagonsko razvijajo telesne spretnosti in duševne zmožnosti, ki so jim potrebne za preživetje.
Vsa narava pa kaže igrivost in druge oblike prešernosti življenja ob razmnoževanju.
Igra je poganjek življenja pri vrhu duševnega in telesnega razvoja, ki se je pri človeku razrasel v čudovite veje otroške in erotične igrivosti ter prerasel v nove veje izvirno človeške igre. Ustavimo se ob glavnih.
1. Otroška igra je eno najpomembnejših sredstev za otrokov telesni, duševni, duhovni in občestveni razvoj.
2. Druga veja človeške igrivosti je spolno-erotična.
3. Naslednja veja so kratkočasne družabne igre za odrasle. Po njih sežemo zlasti na dopustu ali v prazničnem domačem ozračju. Nekatere čisto preproste, res zgolj za razvedrilo, kakor je "človek, ne jezi se", druge pa so zahtevnejše za mišljenje, takšen je na primer šah.
4. Nadaljnji, pogosto divji poganjek, so igre na srečo. Začno se pri dokaj nedolžnih ugibankah in kartah, nadaljujejo z velikimi loterijskimi sistemi. Ti skušajo skrivnostno slo po sreči in igralsko strast sicer družbeno speljati tudi v kaj dobrega, ko gre del njihovega dobička za invalide in v državno blagajno, drugi konec pa je skrajnje pogubna igralska strast in zasvojenost, s popolno duhovno omamljenostjo v klasičnem kvartopirstvu in sodobnih igralnicah. Slovenski pregovor pravi: "Kvarta dobro greje, a slabo oblači."
5. Športne igre. Človeška ustvarjalnost je na nešteto načinov povezala koristno s prijetnim tudi v športnih igrah, ki prinašajo številne telesne, duševne, občestvene in duhovne koristi. Tudi ta lepa in zdrava igrivost lahko preraste v pretirano strast in omamo. Ko mladostnik zelo rad z vrstniki brca žogo, je to še neskončno daleč od mednarodnega "belega cirkusa" ali od milijonov dolarjev za gol pri svetovnih tekmah z "napihnjeno dušo", zlasti pa od razčlovečene podivjanosti navijaške strasti. Ves vrhunski šport in mednarodna tekmovanja so dvorezna, skorajda ne prebijejo brez razdiralnih učinkov, vendar lahko daleč pretehta dobra stran.
6. Šaljive in nagajive odnosne igre. Narodna zakladnica in razna mladinska združenja, kakršni so skavti, poznajo na stotine prijetno šaljivih in nagajivih odnosnih iger za trenutke skupnega razvedrila.
Vsa človekova igrivost ima namen razvijati njegove zmožnosti in krasiti življenje s praznično prešernostjo. Pri odraslih je igra predvsem razvedrilo. Od nekdaj je tudi na prijeten način poučevala, glavna pa je bila vedno njena družabna razsežnost. Šele v zadnjem času se temu odtujuje tudi v zasebno zabavo ob igralnih avtomatih ali ob računalniku.
Nasveti• Doma imejte nekaj družabnih iger, kakor so "človek, ne jezi se", šah, remi ali kake podobne družinske karte. Ob počitnicah, ob nedeljskem in drugih družinskih praznovanjih se razvedrite tudi s takimi igrami. Skušajte se igrati v lastni družini in drugod, kjer je primerna situacija.
• Če opažate, da vas čedalje bolj vleče igranje kart, kupovanje srečk ali kaka druga igra; skratka, da kaka igra za vas izgublja svoj prešerno sproščeni pomen in vam postaja čedalje bolj resna življenjska zadeva, ste človeško na križpotju, kjer se morate zavestno obrniti stran od zasvojenosti, omamljanja, razvade in škodljivih strasti.
• V šaljive in nagajive igre prijetne družbe vstopite z vso sproščenostjo in prešernostjo. Tudi če niste za to posebej nadarjeni, če niste posebej razpoloženi ali če skeč že poznate, se mu prepustite, kakor se otrok prepusti pravljici; v družbi "bo šla igra naprej", sami pa se boste prijetno razvedrili. Če pa ste nadarjeni, je to velika reč, saj lahko v družbi naredite veliko veselja in ljudem darujete tako potrebno razvedrilo.
(Odlomki iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo 1.)
Ključne besede: Jože Ramovš igra druženje družabnost igranje igrivost veselje družabne igre razvedrilo
Prispevajte svoj komentar k članku » Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja
Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.