Jesenska pesem

Jesenska pesem

08.02.2024 | Avtor: Paul Verlaine


Globoki stoki,
jesenskih gosli zvoki
me navdajajo
z boljo in z njo
srce plašno
opajajo.

In ko trpko
udari kladivo,
duši me in bledim;

spomin budi
mi prejšnje dni,
bridko ihtim.

In čisto nem
z zlim vetrom grem,
sem mu igrača,
in me zdaj sem, zdaj tje,
ko mrtev list obrača.

 

Več poezije v pesniških zbirkah >>> Poezija


Ključne besede: Paul Verlaine jesenska jesen čas pesem otožnost slutnja pesnik poet  



< Nazaj
Vse okoliščine, 'usoda' in 'sreča' so zunanje in če jih človek ne more vedno spremeniti, jih lahko vedno premaga.
Modrin je letal preko zelenega travnika. Iskal je prav posebno rastlino. Taval je daleč naokoli, pa je ni našel.
Psička Pia se zelo rada sprehaja po gozdu. Poleg gozdnih živalic se med visokimi drevesi skriva nekaj, kar naravnost obožuje: sočni gozdni sadeži!
Po dolgi zimi je v mestece na robu hriba prišla pomlad. Prinesla jo je gospa Pomlad, ena od štirih sester, ki vsako leto obiščejo to mestece.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Uspeli boste, če se nikoli ne boste predali. Ko vam je najtežje, poskusite še enkrat.

(Jeff Keller)