Jutranje prebujanje

12.01.2009 | Avtor: dr. Jože Ramovš
Ali kdaj zjutraj v vlaku ali avtobusu opazujete ljudi?

Nekateri dremljejo. Ali niso imeli ponoči časa za potrebno spanje? Ne znajo počivati? So zaspanci, ki se omamljajo z lenobo? Verjetno je vsakih po nekaj.

Drugi so videti kakor budna, lepo urejena trupla. Lepo so oblečeni, naličenost in urejenost kažeta, da so lep čas tega jutra posvetili "prebujanju" in pripravi na dan, vendar je njihov pogled srep, brez duše, morda že mrk ...

Kako bodo vsi ti ljudje danes delali? Kako se bodo posvetili življenjskim nalogam, ki čakajo nanje? Kako bodo oblikovali medsebojni odnos s sodelavci, strankami, z domačimi, z ljudmi pri naključnih srečanjih? Kako se bodo na zdrav način ogibali prevelike duševne napetosti? Kako bodo med številnimi možnostmi, ki jih bo ponujal vsak današnji trenutek, spoznali najbolj smiselno, kje bodo zbrali moč volje, da se je oklenejo, in kje potem srčnost, da jo udejanjijo?

Oko pa se ti sreča tudi s sopotnikovim, ki je budno: bistro je z drobcenim trenom te človeško pozdravi, zaželiš si, da bi z njim danes delal, ali pa, da bi sam zaoral v dan z njegovo budnostjo.

Ploden človeški dan se začenja z dobrim jutranjim prebujanjem. Šele buden človek je lahko sočlovek drugim, delavec pred svojimi nalogami, ustvarjalec pred možnostmi življenja in z vsem tem tudi samemu sebi človek, ki mu je "koža prav" in življenje bogastvo. Zgodovina kulture govori o narodnih buditeljih, zgodovina duhovnosti o prebujenih ljudeh. Celo vojske, ki so v osnovi znak človeške razdiralnosti, hočejo imeti kar najbolj budne vojake, pa jih iz spanja kličejo s trobento, iz dremotnosti pa z naglim oblačenjem, pospravljanjem, telovadbo in umivanjem.

Naj je vsa vojaška usmerjenost v morijo še tako zgrešena, to ne pomeni, da marsikatera sestavina vojaškega življenja ni dobra. Sicer pa lahko blagodejnost navade temeljitega jutranjega prebujanja spremljamo pri klenih kmečkih ljudeh, pri menihih ali v življenjepisih številnih velikih ljudi v duhovnosti, vzgoji, znanosti, umetnosti in na drugih področjih kulture. Če je kultura tisto, kar človekov duh iz narave pridela, se mora ta duh prebuditi, da lahko dela.

Nasveti

V okviru meditativnih prizadevanj sem se zadnje desetletje trudil, da bi glavne sestavine dobrega jutranjega prebujanja in urejanja zložil v redno "jutranjo molitev" človeka današnjega industrijskega življenjskega ritma; vernik se z njo prebuja pred Bogom, drugi pa v sebi, pred resničnostjo, pred nalogami dneva... Ta duhovna vaja traja dobre četrt ure in poteka takole:

• Prebuditev, odpiranje oči. Sen in tema noči sta prispodobi smrti, sanje podoba zmešane blodnjavosti. Speči človek brez zavesti ne človekuje; počitek je le priprava na to. - Odprem oči: jutranja svetloba ali svetloba luči, ki jo prižigam: vsaka luč je v svojem zadnjem viru Sonce, je starodavni praelement ogenj; iz noči bivanja prehajam v živ stik z dinamiko dnevnega živjenja. - Vidim! kako čudovito je to! Ko si manem oči in jih široko odprem, se prepustim naklonjenosti do slepih: telesno ali duhovno. Človek je bitje vida, celostno podobo, ki jo ima o resničnosti, je poimenoval po vidu svetovni nazor. - Bog svetlobe, stvarnik harmonije... (Kette)

• Vstajam. Ležeč človek je speč ali len, bolan ali mrtev. Postavljam se na noge: človek je pokočno bitje! - Pod mano so trdna tla... Zemlja... ne more se mi udreti pod nogami. - V tvojih rokah, o Bog, sem varen ...

• Razgibavam se nekaj minut s spletom telovadnih vaj in teka na mestu... - Bog, zahvaljujem se Ti, ker sem tako čudovito ustvarjen! (Ps 139,14)

• Globoko zadiham (ob odprtem oknu): v svoje jedro sprejemam zrak, ki ga diha vse živo... vsem in vsemu sem brat. Vdihnem: naj se vsa resničnost presnovi vame, da bom na voljo svojim nalogam v njej. - Pridi Sveti Duh, zavej v mojem jedru!

• Umivam se in urejam se. Voda me prebuja. Čisti me. Iz nje prihaja življenje. - Urejanje me lepša, "pomlajuje"; življenje je minljivo in omejeno: danes je prvi dan ostanka mojega življenja! - Krščen sem bil z vodo, da bi napajala in čistila moje življenje do praga večnosti: Oče naš ...

• Zajtrk. Jed za delo dneva. Kruh in kava, ki morata postati toplota, moč, gradivo za telo, bistra misel, lepo čustvo, modro delovanje...

(Odlomek iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo 1)


Ključne besede: Jože Ramovž sto zdravil za dušo in telo jutranje prebujanje jutro osebnostna rast nov začetek 


Tweet