Kje je resnični jaz?

Kje je resnični jaz?

23.06.2013 | Avtor: Tiziano Terzani

Med različnimi vajami, starimi najmanj dve tisočletji, ki jih morajo izvajati mladi Tibetanci, kandidati za menihe v dharamsalski Šoli za budistično dialektiko, bi eno morali kdaj pa kdaj izvajati vsi: ugotoviti namreč, kje je tisto, kar nam toliko pomeni, naš jaz. 

 »V imenu?« predlaga stari lama, ki predseduje dolgima vrstama mizic, za katerimi učenci sedijo na tleh. Ne, kajti ime se lahko spremeni, ne da bi se spremenil jaz. Pa vendar se toliko ljudi istoveti s svojim imenom! In še koliko več se jih istoveti z nazivi pred njim! Vendar je jasno, da jaz ne more biti v imenu.
»V telesu?« nato povpraša stari menih. Seveda, jaz ima veliko opraviti s telesom, toliko, da je mogoče reči, da brez telesa ni jaza.

 »Ampak kje v telesu je jaz?« vztraja lama in začne šaljivo oponašati, kako različna ljudstva ob besedici »jaz« pokažejo na različne dele svojega telesa. Kitajci rečejo »jaz« in se z kazalcem desne roke dotaknejo konice nosu. Pa bi »jaz« lahko bil v nosu? Bi lahko bil v srcu, kamor položijo roko Američani? Ali mogoče v čelu ali v glavi, kamor pokažejo tisti, ki s to kretnjo nekako poudarjajo, da je intelekt pomembnejši od čustev?

 Učenci poslušajo, nekateri se oglašajo. Razprava traja nekaj časa. Potem stari lama izvleče vrtnico izza mizice, za katero sedi na lesenem podiju, in jo podrži pred seboj, da bi vsi usmerili pozornost nanjo.
»To je cvetlica, se strinjamo?« vpraša in odtrga cvetni list. »Pa to, je cvetlica? Ne! To je cvetni list ... in tole?« vpraša retorično, ko spet pokaže na vrtnico. »To je cvetlica.« Odtrga še en cvetni list, potem naslednjega in naslednjega ter ves čas sprašuje: »In kaj je to?«

 Na koncu obleži na mizici kupček cvetnih listov, menih pa drži v roki golo cvetlično steblo. Pokaže ga vsem in vpraša: »Kaj pa to, je cvetlica? Ne. Ni več cvetlica ... No, enako bi lahko rekli tudi za roko,« pravi in dvigne levico v zrak. »Ko bi si odtrgal prst in nato naslednjega in naslednjega in naslednjega, noben od tistih prstov ne bi bil moja roka. Torej? Natančno tako je tudi s telesom. Nismo tudi mi sestavljeni iz številnih delov, od katerih nobeden ni resnično jaz ...?«

Kratka zgodba iz knjige  >> še več zgodb v knjigah


Ključne besede: kratka proza zgodbe osebnostna rast razmišljanje menihi pravi jaz Tibet budizem budisti učitelji in učenci misli verzi 



Slikanica Ko pride pomlad je oda temu letnemu času. Pomlad je čas prebujenja in veselja.
S pomočjo organskega vrtnarjenja si lahko pridelamo zdravo zelenjavo in sadje na naraven način.Priročnik za sonaravno eko vrtnarjenje.
Sebastian Kneipp je bil utemeljitelj celostnega naravnega zdravljenja. Razvil je naravno obliko zdravilstva, ki vključuje zdrav način življenja, zdravo prehrano in zdravljenje z zdravilnimi rastlinami in vodo.
Vsak posameznik bi moral imeti vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in izobilju življenja.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Nekdo je bil včasih nihče, ki je želel in to storil.

John Burroughs