Kratka zgodba o orlu, ki je pozabil, kdo je

Kratka zgodba o orlu, ki je pozabil, kdo je

25.06.2013 | Avtor: Anthony de Mello


Nek človek je našel orlovo jajce in ga dal v gnezdo navadne kokoši. Orlič se je izlegel skupaj s piščanci in tudi odraščal je z njimi. Vse življenje je orel počel tisto, kar so počeli piščanci, in mislil je, da je tudi sam piščanec. Grebel je po zemlji za črvi in žuželkami ter kokodakal. Zamahoval je s perutmi ter poletel nekaj metrov po zraku kakor piščanci. Saj se od piščancev pričakuje, da tako letijo, mar ne?

Leta so minevala in orel se je zelo postaral. Nekega dne je visoko nad seboj, na nebu brez oblaka, zapazil veličastnega ptiča. Z elegantnim dostojanstvom je krožil med močnimi moja samopodobazračnimi tokovi in je komaj kdaj zamahnil s svojimi mogočnimi zlatimi krili.

Stari orel je spoštljivo zrl v nebo. "Kdo je to?" je vprašal soseda. "To je orel, kralj ptičev," je odgovoril sosed. "Toda ne misli več nanj. Midva sva drugačna kot on."
In stari orel res ni nikoli več pomislil nanj. Umrl je v prepričanju, da je navaden piščanec.

Zgodbe iz knjige   >> še več zgodb najdete v naslednjih knjigah  

Več izrekov in modrosti najdete v >>>  knjigah modrosti in lepih misli


Ključne besede: misli citati navedki basni Anthony de Mello modri učitelji modrost pozitivne misli zgodbe misli verzi kratke zgodbe orel ptič živalske zgodbe  



Pravljica o jelenu, ki je v stiski spoznal, kako dobre prijatelje ima ...
Včasih se tudi v gozd prikrade deževen dan. Nekaterim gozdnim prebivalcem je dež bolj všeč, drugim nekoliko manj.
Ko se lunica zbudi, mnogo zvezdic na nebu zažari. Pod njimi tisoč hišic tiho stoji.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Če ljubiš rožo, je ne odtrgaj. Kajti, če jo utrgaš, umre in ni več tisto, kar ljubiš. Če torej ljubiš rožo, jo pusti, naj cveti. Ljubezen ni, ko si lastiš. Ljubezen je, ko ceniš.

Osho