Mehanizem acidoze, zakisanost organizma

Mehanizem acidoze, zakisanost organizma

02.08.2017 | Avtor: Nara Petrovič
"Kisla kri je bolj viskozna, zato težje teče skozi tanke kapilare in telesna tkiva ne dobijo dovolj kisika ter drugih hranljivih snovi. Nobelov nagrajenec prof. Warburg je po izčrpni raziskavi prišel do zaključka, da je celo rak posledica acidoze telesnih tkiv. To postane še bolj smiselno, ko uvidimo, da vsi toksini v okolju, farmacevtski proizvodi, umetni dodatki hrani, kmetijske kemikalije itn., za katere je znano, da povzročijo raka, v telesu reagirajo kislo."
Acidoza oz. zastrupitev s kislimi snovmi je pogosta bolezen vseh skupin ljudi, ne glede na njihovo prehrambno opredeljenost (ali neopredeljenost). Ni posledica veliko kisle hrane, kot so limone, pomaranče ali kivi, temveč prekomerno uživanje hrane, ki telo ropa ključnih bazičnih sestavin.
Naravni pH krvi je 7,4 in že majhna sprememba je lahko smrtna.

Če je pH nižji od 7,1 ali višji od 8, ne moremo preživeti. Zaščitni mehanizmi nas varujejo, saj izničujejo odvečne kisle snovi. Eden izmed teh mehanizmov je dihanje; v primeru preveč bazične krvi dihamo bolj plitvo, tako da v krvi ostaja več kislega CO2. Drži pa tudi obratno - če preveč plitvo dihamo, ostaja v krvi preveč CO2, kar poveča njeno kislost. Zaradi tega viška smo npr. utrujeni, če spimo več, kot telo potrebuje.

Kisla kri je bolj viskozna, zato težje teče skozi tanke kapilare in telesna tkiva ne dobijo dovolj kisika ter drugih hranljivih snovi. Nobelov nagrajenec prof. Warburg je po izčrpni raziskavi prišel do zaključka, da je celo rak posledica acidoze telesnih tkiv. To postane še bolj smiselno, ko uvidimo, da vsi toksini v okolju, farmacevtski proizvodi, umetni dodatki hrani, kmetijske kemikalije itn., za katere je znano, da povzročijo raka, v telesu reagirajo kislo.

Kisline nastanejo predvsem iz fosforja in žvepla, ki prideta iz beljakovin, minerali, kot so kalcij, magnezij in natrij, pa ustvarjajo bazične raztopine. Pretirano uživanje beljakovin živalskega izvora (iz mesa, jajc ali mleka) je eden glavnih vzrokov acidoze in posledično večine bolezni razvite družbe. Količina beljakovin v količkaj uravnovešeni brezmesni prehrani je zadostna za človeka, razen če jeste samo sladkor.

Višek beljakovin se izloči s sečno kislino. Ampak če je sečne kisline v telesu več kot 2%, ogrozi nežne filtrirne kanale v ledvicah, ti pa se zaščitijo z izločanjem velike količine vode. S to vodo telo izgublja dragocene minerale, ki jih sicer zelo potrebuje za uravnavanje kislosti, prvotnega vzroka problema.

Nekatere kisline telo izloči z urinom, dihanjem, znojem, maščobnimi kislinami na koži, nekaj se jih porabi za tvorbo želodčne kisline, nekaj za mlečne kisline v črevesju, nekaj pa se jih kopiči v tkivih in povzroča artritis, revmo, nevralgijo, raka. Tipični simptomi acidoze so zmanjšana sposobnost regeneracije celic, nagnjenje k okužbam, kronično pomanjkanje energije, hitra utrujenost, mrzli udi, depresija ali agresivnost, nemir, nespečnost, slaba koncentracija in spomin, občutljivi zobje (zlasti na kislo hrano in mraz), luknje v zobeh, vnetje dlesni, karies, tanki, razcepljeni lasje, izpadanje las, suha in pusta koža, srbečica, izpuščaji, akne, mehki, krhki, razcepljeni ali odebeljeni nohti, mišični krči, napadi išiasa, revmatizem, osteoporoza, vnetja arterij, skelenje med uriniranjem, kisel urin in znoj, zadah iz ust, zaprtje, driska, pena v blatu, vetrovi, nenehno nastajanje sluzi v bronhialnih poteh in v sinusih (s tem telo zmanjšuje krvni pritisk), nihanje krvnega pritiska, težave s ščitnico in z diski hrbteničnih vretenc (med njimi se naberejo kristali urinske kisline).

Uživanje več kislih snovi, kot jih telo lahko izloči, zelo slabo vpliva na zdravje. Pri kritični stopnji začne telo nevtralizirati usodne kisline z bazičnimi minerali. Vzame jih predvsem v obliki kalcija iz zob in kosti ter v obliki kalija in magnezija iz medcelične tekočine. Pomanjkanje kalcija je vidno po visoki stopnji zobnih obolenj v razvitih državah (npr. 80% osnovnošolcev trpi zaradi gnitja zob). Niti fantastične ščetke, izdelane po najnovejši tehnologiji, niti super-zaščitni fluor, niti sredstva proti bakterijam, niti novi okusi past, niti drage zobne klinike ne morejo preprečiti telesu, da si vzame iz zob, kar potrebuje.

Telo uporabi zobe, da izniči smrtonosne kisline, ki jih vanj prinesemo s slaščicami, čaji, gaziranimi pijačami, čokolado, mesom, (kemičnimi) zdravili itn. Preprosti kmetje v Afriki in Indiji niso nikoli slišali za zobozdravnika in si zobe zdrgnejo kar s paličico ali prstom (če sploh), pa imajo kljub temu močne, bleščeče bele zobe, veliko lepše kot fotomodeli na naših reklamnih panojih. Mnogi celo življenje nimajo niti ene luknje v zobeh, čeprav si jih ne čistijo trikrat na dan in ne uživajo vitaminskih in mineralnih dodatkov.

Če telo ne dobi dovolj kalcija iz zob, ga začne jemati iz kosti, posledica česar je osteoporoza ali zmanjšanje trdnosti kosti. Kot je bilo že rečeno, je glavni vzrok te bolezni višek beljakovin v prehrani. Umetni kalcijevi dodatki ne pomagajo veliko pri izgubi kostne mase, prav tako ne kalcij iz pitne vode ali mineralnih vod, saj je tak, anorganski kalij za telo veliko manj uporaben od organskega. Veliko bolj primerno je, če telo dobiva organski kalcij, ki ga vsebujejo mleko, sezamova semena (skoraj 2%) in proso.

Tretji vir, iz katerega telo vzame minerale, je medcelična tekočina. Posledica tega je, da nohti in lasje postanejo krhki. Celice, ki ustvarjajo lase, so najbolj občutljive na telesu, zato prve začutijo izgubo kalija in magnezija iz medcelične tekočine. Ko pridejo v telo strupi (npr. s kemoterapijo), najprej odmrejo te, najbolj občutljive celice, posledica pa je delna ali popolna izguba las. Zgodnja plešavost ni nujno dedno pogojena, pogosto jo je mogoče preprečiti že s tem, da s spremembo načina življenja odpravimo acidozo
.
V razpredelnici so razna živila razvrščena glede na bazičnost in kislost. Seveda je pomembno tudi to, kako jih združujemo, saj lahko imajo nepravilne kombinacije ravno nasproten učinek od zaželenega.

Bazična hrana

.

Kisla hrana

.

kalčki čičerke

40

mesni ekstrakti, pivski kvas

50

sveže olive

35

kuhana jajca

25

kumarice, kalčki alfalfa

30

meso

20-25

listi rdeče pese

25

topljeni sir

20

alge (spirulina)

20-25

ječmenov zdrob

20

črna redkev, kalčki pšenice in ječmena

23

ribe

15-20

kostanj, koper, peteršilj, regrat, fige, rozine, šipek, papaja

20

opraženi oreščki in semena

10-20

listi kolerabe

18

poliran riž

18

surova špinača, kalčki sončnic, buč, soje in mungove leče

15

ržena moka

16

kalčki fižola, graha in leče

10-15

pšenična moka, leča, kuhan fižol, orehi arašidi

15

rdeča pesa

11

11

korenje avokado

10

svež pasteriziran sir, grah, ovseni kosmiči, naravni riž

10

kalčki raznih vrst žita in oreščkov

5-10

pšenica, kuhan oves

8

blitva, rožič

8

izdelki iz kislega mleka

3-6

bela redkev, krompir

7

kuhana koruza

5

solata

1-7

laneno in sezamovo seme

2-4

koleraba

6

nekuhano surovo mleko

0

grah, stročji fižol, kreša

5

smetana

0

kuhana špinača

3

maslo iz smetane

0

artičoke, bučke, paprika

2

olivno olje

0

pira in proso

0

cela ajda

0


Sladkor

Sladkor ne vsebuje niti beljakovin s sulfatnimi in fosfornimi ioni niti kationov, kot so natrij, kalij, kalcij in magnezij, zato ni uvrščen v zgornjo tabelo. Kljub temu pa ga je treba izpostaviti, ker je eden od pogostejših povzročiteljev acidoze. Čiste saharoze, sladkorja, ki ga v današnji prehrani največ uporabljamo, v naravi ni.

Pred rafiniranjem ga v glavnem spremljajo mikroelementi, kot so cink, mangan, krom, magnezij in kobalt, ki jih telo dejansko potrebuje pri presnovi sladkorja, po predelavi pa ostane brez njih. Če zaužijemo veliko rafinirane saharoze, telo te elemente črpa iz kosti, zato se poruši ravnovesje mineralov v telesu, še najbolj kalcija. Posledice so ledvični kamni, artritis, otrdele arterije, zobne obloge in mnogi drugi že prej našteti simptomi. Dovolj ogljikovih hidratov za dnevne potrebe lahko dobimo iz sadja in drugih živil.

Nadaljnji vzroki acidoze

Prenajedanje, prepogosto jedenje in uživanje neprebavljive hrane so zelo pogosti vzroki acidoze. Vsi telesni prebavni sokovi, od sline do žolča in sokov trebušne slinavke, so bazični, le v želodcu so kisli, predvsem zaradi ubijanja bakterij in presnove železa. Telo lahko proizvede dovolj prebavnih sokov za 2/3 normalnega želodca.

Če pojemo več hrane, bo delno ostala neprebavljena, delno pa bo začela gniti, včasih že v želodcu, najkasneje pa v debelem črevesu. Tako lahko celo bazična hrana proizvede veliko količino škodljivih kislin in strupenega metilnega alkohola, ki je vzrok samozastrupitve. Zaradi prepogostega jedenja telo nenehno proizvaja dragocene bazične prebavne sokove, ki jih v precejšnji meri izloči skupaj z iztrebki in ne pripomorejo k uravnavanju pH v telesu.

Tudi uživanje zgolj surove zelenjave lahko preobremeni prebavo in povzroči pravkar omenjene težave (čeprav je za marsikoga najbolj zdrava izbira). Pri večini ljudi je optimalna količina nekuhane hrane približno 25%, in sicer v obliki solat, kalčkov in sadja. Seveda je treba upoštevati telesne značilnosti vsakega posameznika.

Če npr. že 15 let jeste le presno hrano in ste popolnoma zdravi, je taka prehrana gotovo ustrezna za vas; če po določenem času ugotovite, da vam surova hrana sploh ne ustreza in z jedenjem izključno kuhane hrane dosežete optimalno zdravje, ste na odlični poti. Prisluhnite svojemu telesu!

Za večino ljudi drži, da potrebujejo primerno ravnovesje med kuhano in nekuhano hrano. En dobro prežvečen korenček na dan je gotovo odličen vir vlaken, toda preveč surovega korenja lahko slabo vpliva na prebavo. Zaradi prevelike količine surove hrane lahko dobite celo rdeč nos kot alkoholiki, saj se v prebavi sproži alkoholno vretje. To se lahko zgodi tistim presnojedcem, ki organizma nimajo primerno prilagojenega za surovo hrano ali pa jedilnika ne oblikujejo pravilno.

Purini

Ena od glavnih snovi, iz katere nastane škodljiva sečna kislina, so purini. Če jih je v živilu več kot 100 mg (na 100 g), se mu je najbolje izogniti. Purini v stročnicah se uničijo, če jih pustite dva do tri dni kaliti. V razpredelnici so navedena živila, v katerih je veliko purinov.

mesni ekstrakti

3000 mg

črni čaj

2800 mg

kava, kakav

1100-1900 mg

vse vrste rib, morski sadeži

100-1000 mg

meso

cca. 250 mg

testenine

150-180 mg

leča in posušen grah

150 mg

izdelki iz bele moke

140 mg

kuhana špinača

70 mg

Tudi v pivskem kvasu je veliko purinov, vendar zanj nimam točnih podatkov.


Verjetno ste opazili, da v razpredelnicah ni bilo sadja. Razlog je ta, da ne vsebuje niti velikih količin beljakovin, ki bi povzročile kislost, niti purinov ali arginina, v telesu pa reagira nevtralno ali blago bazično. Na telo deluje najbolj blagodejno, če ga jemo svežega in samega, v obliki presladkih kompotov, marmelad, koncentriranih sokov in dodatkov k tortam pa je bolj škodljivo kot koristno. Vsekakor pa je zdrava mera sadja nezamenljiv vir vitaminov in vlaken.

Naj vam vsi ti "grozljivi" podatki ne bodo vzrok za strah, ampak za razmislek. Marsikdo je zdrav in brez telesnih težav, čeprav nima idealno uravnovešene prehrane. Kdor ima telesne težave, pa naj le poskusi narediti kakšno pozitivno spremembo. Če bo pri njej vztrajal nekaj mesecev, bo gotovo čutil izboljšanje.

Za konec naj opišem način, kako lahko preverite, ali je v vašem organizmu preveč kislih snovi. Najprej z navadnim lakmus papirjem preverite pH sline. Moral bi biti 7,1. Potem pojejte nekaj zelo kislega, npr. limono. Če ste povsem zdravi, bi se moral pH sline vrniti na normalno vrednost že po nekaj minutah. Če se ne vrne, telesu primanjkuje mineralov, s katerimi bi nevtraliziralo kislost.


Priporočljivo branje >> Prehrana in zdravje / Rudolf Steiner

(Članek je bil objavljen v e-reviji Mavrični mesečnik)


Ključne besede: Nara Petrovič  acidoza  beljakovine  bolezni  kisle snovi  kisline  zakisanost organizma  prehrana  prenajedanje  sladkor  zdravje  zastrupitve 



Psička Pia se zelo rada sprehaja po gozdu. Poleg gozdnih živalic se med visokimi drevesi skriva nekaj, kar naravnost obožuje: sočni gozdni sadeži!
Grenko sladka mikropoezija
Pia always jumped to look for the blueberries, whether it was the summer, autumn or winter. But in autumn and winter there were no blueberries on the bushes ...
Slikanica o pomladnem prebujanju narave, o prvih cvetlicah in o vrnitvi ptic selivk.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Spremembe in napredek so le redko darila od zgoraj. Prihajajo iz bojev od spodaj.

Noam Chomsky