Mićo Mrkaić - njegova zadnja kolumna?

12.01.2008 | Avtor: mag. Aleš Lisac
Mičo Mrkaić je znan. Mičo Mrkaić je blagovna znamka. Znan je postal, ker zna pisati. Znan je postal, ker o vsaki zadevi zavzame stališče. Stvari so po njegovem črne ali bele, sivine praktično ni.

Če želite tudi vi priti do statusa eksperta na katerem koli področju, morate zavzeti določena stališča. Beseda "odvisno" vas ne bo pripeljala daleč.

Odločiti se morate, ali je nekaj črno ali belo, in potem svoje stališče zagovarjati. In Mičo Mrkaić se tega pravila zelo dobro drži. Mojster.
Sedaj pa vprašanje za razmislek: Bi bil Mičo Mrkaić uspešen kolumnist tudi, če bi se rodil pred dvesto, tristo leti? Bi ga njegovo ostro pero pripeljalo do takšne slave, kot jo ima v Sloveniji danes?

Odgovor je seveda ne.

Mičo Mrkaić bi bil po objavi svoje druge kolumne že mrtev. Ja, mrtev. Če ne že po drugi kolumni, pa zagotovo po tretji ali peti.

Zakaj?

Recimo, da bi Mrkaič v kolumni časopisa "Fevdalni list" napadel dvornega ekonomista Aleksandra. V kolumni bi ostro in argumentirano dokazal, da je Aleksander butelj, ki o ekonomiji nima pojma. Aleksandra bi označil za umskega siromaka, ki ne loči mikroekonomije od mikrobiologije.
Kako bi umski siromak, butelj Aleksander, reagiral na kolumno? Edina logična reakcija v tistem času bi bila dvoboj! Aleksander bi naslednji dan Miča izzval na dvoboj.

Razžalitev je bila seveda vedno dovolj dober razlog za poziv na dvoboj. Dvoboj, torej. Mečevanje.
Tu pa bi se Mičo Mrkaić znašel pred težavico. Slab ekonomist in umski siromak Aleksander namreč slovi kot odličen mečevalec. Je mlad, hiter, izurjen. Mičo s svojim trebuhom in slabo fizično pripravljenostjo ne bi imel nobene možnosti. Obležal bi v mlaki krvi. In njegove kariere kolumnista bi bilo konec.

Se lahko Miču Mrkaiću zgodi kaj takšnega tudi danes?

Pravzaprav se mu že dogaja. Seveda danes pozivi na dvoboj niso v modi. Je pa res, da si Mrkaić z vsakim komentarjem nakoplje več sovražnikov. In morda to NI ravno tisto, kar si Mičo Mrkaić res želi. Po mojem bi bil lahko enako znan in veliko bolj priljubljen, če bi o ljudeh govoril malo lepše in bolj prizanesljivo.

Hja, boste rekli, potem Mrkaić ne bi bil Mrkaić. Prepričan sem, da bi dobil, kar ima in še več, če bi bil malo prijaznejši. In z vsem skupaj bi verjetno tudi več zaslužil. Če bi bil prijaznejši, bi mu več ljudi ponudilo kakšno poslovno priložnost za kakšen evro več.
Evri pa Miča Mrkaića zagotovo zanimajo. Saj je vendar ekonomist. In če se prav spomnim, je nekje izjavil, naj ljudje le kupujemo njegove knjige, da bo lahko še naprej pil kristančiča.

Skratka, Mrkaiću želim v bodoče manj prepira in več kristančiča. In še več carskih kolumen seveda.

Marketinški nauk tega zapisa:

Če želite, da vas opazijo, če želite, da vam priznajo status eksperta, če želite, da se o vas govori, morate zavzeti jasna stališča. Ne glede na to, kaj prodajate (ideje v kolumnah, zobno pasto, jedrske reaktorje, telefonske pogovore ...), bolje si vas bodo zapomnili in več boste prodali, če bodo vaše trditve jasne, drugačne, če boste zavzeli stališče.

Ta nauk pa je bolj življenjske, ne toliko marketinške narave: Prepirati se ne splača! V prepiru ne morete nikoli zmagati. Na Miča sem se spomnil ob (ponovnem) branju knjige "How to Win Friends & Influence People." Poučen je odlomek o predsedniku Lincolnu. Lincoln je imel, ko je bil še mladenič, izjemno ostro pero. Dokler ga jeseni 1842 zaradi članka v časopisu ni na dvoboj izzval James Shields. Do dvoboja na srečo ni prišlo. Sekundanta sta ga v zadnjem trenutku preprečila. Si je pa Lincoln dogodek tako dobro zapomnil, da po njem ni nikoli več napisal žaljivega pisma.

Ne kritizirajte, ne prepirajte se, sploh ne s strankami. In tudi o konkurenci se vam prej splača govoriti dobro kot pa slabo.

Lep pozdrav,

mag. Aleš Lisac



Ključne besede: Aleš Lisac  Mićo Mrkaić  ekonomisti  denar  marketing  marketinški nasveti  novinarji  Lincoln 


Tweet