Na provincialni postaji

Na provincialni postaji

29.11.2018 | Avtor: Srečko Kosovel
Na medenini (zlata kolesca,
zobata in gladka, tipke koščene)
sonce blešči
kakor s polzaprtimi očmi.
Tu in tam vstane kolesce -
daljen akord se je zbudil,
uradnik odveže trak -
vsak dan enak poziv ...
Monotoni koraki, v pisarniški vzduh
zaprti - dva tira v svet,
skozi okna - puščava Krasa,
brinje in bori, akacije, divje rože -
štirje vlaki na dan. - -
Pozvonilo je. Iznad pesti
je dvignil lice
in vstal iz žalostnih sanj.
Sorodni članki:
Jesen
Vse te besede

Ključne besede: Srečko Kosovel postaja poezija pesmi pesniki poet žalost sanje 



Visoko v gorah je desetletni pastirček Tonček pasel svoje ovčice. Vsako jutro je zgodaj vstal in jih preštel.
Osupljiva dejstva o eteričnem sevanju, magnetizmu, o miselnih formah in kako le te vplivajo na ljudi, o auričnih barvah, o psihični zaščiti...
Slikanica o prijateljstvu in radodarnosti ...
Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Prvi cilj je le iztočna točka za naslednjega.

John Dewey