Na provincialni postaji

Na provincialni postaji

29.11.2018 | Avtor: Srečko Kosovel
Na medenini (zlata kolesca,
zobata in gladka, tipke koščene)
sonce blešči
kakor s polzaprtimi očmi.
Tu in tam vstane kolesce -
daljen akord se je zbudil,
uradnik odveže trak -
vsak dan enak poziv ...
Monotoni koraki, v pisarniški vzduh
zaprti - dva tira v svet,
skozi okna - puščava Krasa,
brinje in bori, akacije, divje rože -
štirje vlaki na dan. - -
Pozvonilo je. Iznad pesti
je dvignil lice
in vstal iz žalostnih sanj.
Sorodni članki:
Jesen
Vse te besede

Ključne besede: Srečko Kosovel postaja poezija pesmi pesniki poet žalost sanje 



Le kaj se je zgodilo? Dragi mladi bralec, več ti bo povedala kar tale mala zgodbica ...
Zgodba o karieri, o modri babici in diamantih na dvorišču
Oh, but what a beautiful and splendid teddy bear he used to be! On his chest was a special little heart that shone with a ruby red glow ...
Kakšna je navidezno misteriozna skrivnost, po kateri se motna življenjska snov preoblikuje v dragoceno kovino?
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Ostani, je očarljiva beseda v prijateljskem slovarju.

Louisa May Alcott