Na provincialni postaji

Na provincialni postaji

29.11.2018 | Avtor: Srečko Kosovel
Na medenini (zlata kolesca,
zobata in gladka, tipke koščene)
sonce blešči
kakor s polzaprtimi očmi.
Tu in tam vstane kolesce -
daljen akord se je zbudil,
uradnik odveže trak -
vsak dan enak poziv ...
Monotoni koraki, v pisarniški vzduh
zaprti - dva tira v svet,
skozi okna - puščava Krasa,
brinje in bori, akacije, divje rože -
štirje vlaki na dan. - -
Pozvonilo je. Iznad pesti
je dvignil lice
in vstal iz žalostnih sanj.
Sorodni članki:
Jesen
Vse te besede

Ključne besede: Srečko Kosovel postaja poezija pesmi pesniki poet žalost sanje 



Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje.
Slikanica Ko pride pomlad je oda temu letnemu času. Pomlad je čas prebujenja in veselja.
Ob tem, ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi, ki je tako resnična, kot so vibracije, ki izražajo svetlobo, toploto, elektriko, magnetizem
Kratek, jasen, uspešen načrt s pravili, pojasnili in predlogi - sugestijami za izboljšanje vašega življenja.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Svet nas neprestano objema.

Jože Urbanija