Na provincialni postaji

29.11.2018 | Avtor: Srečko Kosovel

Na medenini (zlata kolesca,

zobata in gladka, tipke koščene)

sonce blešči

kakor s polzaprtimi očmi.

Tu in tam vstane kolesce -

daljen akord se je zbudil,

uradnik odveže trak -

vsak dan enak poziv ...

Monotoni koraki, v pisarniški vzduh

zaprti - dva tira v svet,

skozi okna - puščava Krasa,

brinje in bori, akacije, divje rože -

štirje vlaki na dan. - -

Pozvonilo je. Iznad pesti

je dvignil lice

in vstal iz žalostnih sanj.

Sorodni članki:
• Jesen
• Vse te besede

Grenko sladka mikropoezija

Slikanica Ko pride pomlad je oda temu letnemu času. Pomlad je čas prebujenja in veselja.

Po dolgi zimi je v mestece na robu hriba prišla pomlad. Prinesla jo je gospa Pomlad, ena od štirih sester, ki vsako leto obiščejo to mestece.

Tam daleč, v ledeno mrzlih krajih, kamor vroči sončni žarki nikoli ne posijejo, se razteza dežela sneženega moža

Jaz iščem samo eno - da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Pablo Picasso