Na provincialni postaji

Na provincialni postaji

29.11.2018 | Avtor: Srečko Kosovel
Na medenini (zlata kolesca,
zobata in gladka, tipke koščene)
sonce blešči
kakor s polzaprtimi očmi.
Tu in tam vstane kolesce -
daljen akord se je zbudil,
uradnik odveže trak -
vsak dan enak poziv ...
Monotoni koraki, v pisarniški vzduh
zaprti - dva tira v svet,
skozi okna - puščava Krasa,
brinje in bori, akacije, divje rože -
štirje vlaki na dan. - -
Pozvonilo je. Iznad pesti
je dvignil lice
in vstal iz žalostnih sanj.
Sorodni članki:
Jesen
Vse te besede

Ključne besede: Srečko Kosovel postaja poezija pesmi pesniki poet žalost sanje 



Tam daleč, v ledeno mrzlih krajih, kamor vroči sončni žarki nikoli ne posijejo, se razteza dežela sneženega moža
S pomočjo organskega vrtnarjenja si lahko pridelamo zdravo zelenjavo in sadje na naraven način.Priročnik za sonaravno eko vrtnarjenje.
Vsak posameznik bi moral imeti vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in izobilju življenja.
Spoznavanje velikih in malih tiskanih črk slovenske abecede skozi igrivo opazovanje in prepoznavanje žuželk
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
"Ljudje smo večinoma toliko srečni, kolikor hočemo biti."

Abraham Lincoln