Najdaljše potovanje navadnega delfina

Najdaljše potovanje navadnega delfina

09.07.2012 | Avtor: Tilen Genov

Slovenski znanstveniki dokumentirali doslej najdaljše potovanje pri navadnem delfinu

Raziskovalci društva Morigenos so v sodelovanju z italijanskimi kolegi dokumentirali doslej najdaljše potovanje oz. selitev pri navadnem delfinu (Delphinus delphis). Gre za samico, ki je na svoji poti od Grčije do Tržaškega zaliva preplavala več kot 1000 km!

Čeprav je znano, da so delfini zelo mobilne živali, je to doslej najdaljša dokumentirana pot pri tej vrsti, kjerkoli na svetu.

V raziskavi, ki je bila nedavno objavljena v mednarodni strokovni reviji Marine Biodiversity Records, so poleg znanstvenikov iz društva Morigenos sodelovali še italijanski raziskovalci inštituta Tethys, skupine Dolphin Biology & Conservation inrezervataMiramare.

Raziskovalci društva Morigenos, ki se sicer ukvarjajo predvsem s preučevanjem velike pliskavke (Tursiops truncatus), edine stalne vrste delfinov v severnem Jadranu, so v sodelovanju s kolegi iz rezervata Miramare v letu 2010 v Tržaškem zalivu zabeležili samico navadnega delfina z mladičem.

Opažanje je bilo že samo po sebi nekaj posebnega, saj navadnih delfinov v Jadranu praktično ni več. Še večje presenečenje pa je raziskovalce doletelo ob spoznanju, da je bil prav ta delfin leta 2008 že opažen v grških vodah.

 Pri tem so si pomagali z metodo imenovano foto-identifikacija – posamezne delfine je med seboj mogoče ločiti po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih.

Raziskovalci društva Morigenos so delfina fotografirali, fotografije pa poslali italijanskim kolegom inštituta Tethys, ki v Grčiji preučujejo prav to vrsto. Izkazalo se je, da tega delfina že poznajo.

Raziskovalci društva Morigenos in rezervata Miramare so delfinko opazovali in spremljali vse odtlej. Največ časa je preživljala v pristanišču Monfalcone (Tržič).

Mladič je v začetku leta 2011 izginil, samico pa so nato v okolici Trsta videvali vse do septembra 2011, ko je tudi ona izginila.

Navadni delfin je vrsta, ki zadnjih 30 let v Jadranskem morju velja za izumrlo, čeprav je bila nekoč pogosta. Razlogi temu so predvsem načrtno pobijanje v prejšnjem stoletju ter ekosistemske spremembe, ki so posledica onesnaženja in prekomernega ribolova.

Navadni delfin je danes redek tudi drugod v Sredozemlju, v večjem številu pa ga najdemo le še ob južni obali Španije. Nam najbližja populacija živi v Jonskem morju ob obalah Grčije.

Ker gre za en sam primer,  teh izsledkov seveda ne moremo posplošiti na celotno vrsto.

Žal to tudi ne pomeni, da se navadni delfin vrača v Jadransko morje. Kljub temu ta raziskava kaže na učinkovitost foto-identifikacije pri preučevanju navadnih delfinov ter na pomembnost mednarodnega sodelovanja pri preučevanju, spremljanju in varstvu mobilnih morskih vrst.

Strokovno objavo si lahko ogledate tukaj:

Genov, T., Bearzi, G., Bonizzoni, S. & Tempesta, M. 2012. Long-distance movement of a lone short-beaked common
dolphin Delphinus delphis in the central Mediterranean Sea. Marine Biodiversity Records, 5 , e9 doi:10.1017/S1755267211001163.


Besedilo in fotografije: Tilen Genov

Morigenos

 

Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Tilen Genov  delfini  Delphinus delphis  Jadran  Jadransko morje  Morigenos  morje  morski sesalci  morski ekosistem  varstvo živali  velika pliskavka znanost znastveniki potovanje delfinov  



Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Po zimi mora vedno priti pomlad, zato jo stržek (najmanjši evropski ptiček) glasno prikliče, skupaj z zvončkom ...
Kakšna je navidezno misteriozna skrivnost, po kateri se motna življenjska snov preoblikuje v dragoceno kovino?
Kdo bi vedel, kje vse se skrivajo povodni možje, a prelepe, divje in skrivnostne slovenske reke so prav gotovo njihov dom ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Kar daš, to dobiš, kar misliš o sebi in življenju, se ti uresniči.

(Louise L. Hay)