Natisnite    Pošljite prijatelju

Nespametni bodo žejni - spremna beseda

Ko sem prebral rokopis knjige "Nespametni bodo žejni" Antona Komata, sem se počutil kot mačka, ki jo pes spravi v kot. Pobegniti ni mogoče nikamor, ne na levo ne na desno, ne navzgor in ne navzdol. Spopad je neizbežen, mačka to dobro ve, vendar ne tvega spopada. Ona le čaka. Čas je njen zaveznik.

Čeprav pisana kot družbeno angažirano besedilo, se knjiga bere kot kriminalka, z naježenimi lasmi in mrzlim potom, vendar s pomembno razliko: zločinci niso za petami bolj ali manj nedolžni žrtvi, ta bolj ali manj nedolžna žrtev smo mi sami!

Natanko tako kot mačka.

Vendar Anton Komat, ki je Slovencem v knjigi Pesticidi, ubijalci življenja, nalil strupa v navidez čisto vino, zgodbe ne more razplesti brez tretjega alegoričnega igralca.

To je ptica kot simbol svobode.

Dramaturgija je presojna: pes se ne meni za ptico, ki poje na ozeleneli veji, mačka pa zaradi psa ne more do nje. In zato si je še toliko bolj želi.

Četudi nas pisec vabi k studencu po eliksir življenja, se bržkone dobro zaveda, da z ene dojke lahko pije neomadeževano vodo en sam otrok in da so tudi seski matere Zemlje, izviri pomlajujoče vode, vpeti v neprestano kroženje energije.

Prerazmnožena družba ljudi je pitje iz studencev že davno organizirala v splošno blaginjo. Razvoj te rešitve je danes videti smešen: od mogočnih rimskih akvaduktov do plastenk! Ta ustekleničena voda pa je kot ptica v kletki; poje, ne da bi zares živela.