Nevihta

Nevihta

26.01.2017 | Avtor: Anais Nin
Nevihta

Veje dreves na deželi
se upogibajo pod silo dežja.

Velike kaplje navidezno,
drugo noč prinesejo.

Nebo se zjasni,
v trenutku zemljo razsvetli
In prestraši speče ptice.

Z mogočnim treskom groma,
in kot solze grenke,
se dežne kaplje glasno
pomešajo s tistimi,
ki so pravkar padle na tla.

Prestrašena se skriva narava
za šelestečimi drevesi.

Cvetlice se zapirajo pred
nasilnimi kapljami.

In premočena zemlja
sama prenaša blato.

Ptice prhutajo s krili,
dvigajo se kvišku.

In nežno mrmrajo: "Nevihta."

Na morju se razbesni sveta jeza.
Valovi pobesnelo butajo.
Delijo bes nebes /.../



Sorodni članki:
Pesmi

Ključne besede: Anais Nin Nevihta poezija pesmi poetesa narava ptice 



Le kaj se je zgodilo? Dragi mladi bralec, več ti bo povedala kar tale mala zgodbica ...
Slikanica o pomladnem prebujanju narave, o prvih cvetlicah in o vrnitvi ptic selivk.
V slikanici Pripoved o zeleni pomladi že odmeva pomladna budnica. Živali se prebujajo iz zimskega spanja.
Naj vas brezčasne modrosti vzpodbudijo k premisleku, samorefleksiji in zavedanju preteklosti, ki neopazno prehaja v sedanjost ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Najmočnejši človek na svetu je tisti, ki je največkrat sam.

Henrik Ibsen