Nevihta

Nevihta

26.01.2017 | Avtor: Anais Nin
Nevihta

Veje dreves na deželi
se upogibajo pod silo dežja.

Velike kaplje navidezno,
drugo noč prinesejo.

Nebo se zjasni,
v trenutku zemljo razsvetli
In prestraši speče ptice.

Z mogočnim treskom groma,
in kot solze grenke,
se dežne kaplje glasno
pomešajo s tistimi,
ki so pravkar padle na tla.

Prestrašena se skriva narava
za šelestečimi drevesi.

Cvetlice se zapirajo pred
nasilnimi kapljami.

In premočena zemlja
sama prenaša blato.

Ptice prhutajo s krili,
dvigajo se kvišku.

In nežno mrmrajo: "Nevihta."

Na morju se razbesni sveta jeza.
Valovi pobesnelo butajo.
Delijo bes nebes /.../



Sorodni članki:
Pesmi

Ključne besede: Anais Nin Nevihta poezija pesmi poetesa narava ptice 



Kdo bi vedel, kje vse se skrivajo povodni možje, a prelepe, divje in skrivnostne slovenske reke so prav gotovo njihov dom ...
Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet
Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Nagajivi veter je slikanica o vetru, ki je napisana v obliki slikopisa. Besedilo v slikanici je zapisano z velikimi tiskanimi črkami v obliki slikopisa, kar bo v pomoč mladim nadebudnim bralcem.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Umetnost je upodobljeno čustvo.

Herman Melville