Natisnite    Pošljite prijatelju

Pripovedovanje zgodbe ali Bal Shem Tov

Ljubljeni Bal Shem Tov je umiral in poslal je po svoje učence. "Vse doslej sem bil nekak posrednik za vas in sedaj, ko bom odšel , se boste morali znajti brez mene. Veste za kraj v gozdu, od koder pokličem Boga? Odpravite se na tisti kraj in naredite, kot sem jaz. Znate zanetiti ogenj in znate povedati molitev. Naredite vse to in Bog bo prišel."

Potem, ko je Bal Sem Tov umrl, je prvi rod učencev naredil natančno tako, kot jih je poučil, in Bog je vedno prišel. Toda ljudje drugega rodu so že pozabili, kako se zaneti ogenj, kakor jih je naučil Bal Shem Tov. Kljub temu so odšli na tisti kraj v gozdu in povedali molitev in Bog je prišel.

Ljudje tretjega rodu so pozabili, kako se zaneti ogenj, in vsi so pozabili, kje natančno je tisti kraj v gozdu. Vendar so še znali molitev in Bog je še vedno prišel.

V četrtem rodu so že vsi pozabili, kako se zaneti ogenj, in nihče ni več vedel, kje je tisti kraj v gozdu, pa tudi molitve se niso več spomnili. Toda neki človek se je še spominjal celotne zgodbe in povedal jo je na glas. In Bog je še vedno prišel.

Tako v tej stari zgodbi kot skozi vso človeško zgodovino in v najglobljem izročilu moje družine je ključni dar zgodbe dvojen: da ostane vsaj ena duša, ki lahko pove zgodbo, in da s pripovedovanjem zgodbe nenehno kličemo v bivanje na svetu večje sile ljubezni, milosti, velikodušnosti in moči.

Zgodba iz knjige   >> še več zgodb najdete v naslednjih knjigah