Rudolf Steiner : Prehrana je temelj našega zdravja

Rudolf Steiner : Prehrana je temelj našega zdravja

12.12.2022 | Avtor: Rudolf Steiner
"Večina ljudi je prepričanih, da več kot jedo, bolj so prehranjeni. To seveda ni res. Tisti, ki jé manj, je pogosto bolje prehranjen, kajti ta se ne zastruplja. - Rudolf Steiner"

V postopku zemeljske evolucije, ki sem vam jo nedavno opisoval, bi bilo že davno vse zastrupljeno z ogljikovim dioksidom, ki prihaja od človeških bitij in živali. Kajti ta evolucija je potekala dolgo. Kot vidite, že pred dolgim, dolgim časom na Zemlji ne bi obstajalo ne človeško in ne živalsko kraljestvo, če ne bi imele rastline popolnoma drugačnih lastnosti kot ti dve kraljestvi. Rastline ne vdihujejo kisika; vdihujejo ogljikov dioksid, ki ga izdihujejo ljudje in živali. Rastline so lakomne ogljikovega dioksida tako, kot smo ljudje kisika.

 

Če si sedaj pogledamo rastlino  – korenine, steblo, listi, cvet: rastlina absorbira ogljikov dioksid v vsak svoj del. In ogljik iz ogljikovega dioksida se odloži v rastlino, kisik pa se iz rastline oddaja. Ljudje in živali ga ponovno dobijo nazaj. Človek izloči ogljikov dioksid in z njim ubije vse; rastlina obdrži ogljik, odda kisik in ponovno vse oživi. In rastlina ne bi imela kaj početi z ogljikovim dioksidom, če ne bi imela njenega zelenega soka, klorofila. Ta zeleni rastlinski sok, dragi moji, je čarovnik. Ogljik zadrži v rastlini in kisik spusti na svobodo. Naša kri združuje kisik z ogljikom; rastlinski zeleni sok  ponovno loči ogljik od ogljikovega dioksida in osvobodi kisik.


Pomislite kako briljantno ureditev je ustvarila narava, da na tak način rastline, živali in ljudje dopolnjujejo drug drugega! Drug drugega dopolnjujejo popolno.
A moramo nadaljevati. Človek ne potrebuje le kisika, ki ga prejme od rastline, ampak potrebuje celotno rastlino. Z izjemo strupenih rastlin in določenih rastlin, ki vsebujejo le malo teh snovi. In to nas pripelje do še ene izjemne povezave. Rastlino sestavlja korenina,  če je enoletnica (v tem trenutku ne bomo preučevali dreves), - korenina, list in steblo, cvet in sadež. Sedaj si za trenutek poglejte korenino. Je v zemlji. Vsebuje mnogo mineralov, kajti minerali so že v zemlji in korenina se priklepa zemlje s finimi, majhnimi koreninicami, torej neprenehoma vsrkava te minerale. Torej ima rastlinska korenina poseben odnos z mineralnim kraljestvom zemlje.


In sedaj poglejte to, dragi moji! Del človeka, ki je povezan s celotno Zemljo, je glava. Ne noge, ampak glava. Ko človeško bitje v maternici prične postajati zemeljsko bitje, nima sprva skoraj ničesar, le glavo. Začne z glavo. Glava prevzame obliko celotnega kozmosa in obliko Zemlje. In glava še posebno potrebuje minerale. Kajti iz glave tečejo sile, ki človeško telo zapolnijo s kostmi, na primer. Vse kar dela človeško telo trdno, je rezultat tega, kako je bila oblikovana glava. Ko je glava v maternici še mehka, ne more pravilno tvoriti kosti. Ampak ko sama postaja vedno bolj trdna, po telesu požene sile, iz katerih lahko človek in žival formirata svoje trdne dele, posebno kosti. Iz tega lahko vidite, da potrebujemo korenine. Povezane so z zemljo in vsebujejo minerale. Minerale potrebujemo za izgradnjo kosti. Kosti so sestavljene iz kalcijevega karbonata in kalcijevega fosfata, to so minerali. Vidite torej, človeško telo potrebuje korenine, da lahko okrepi svojo glavo.



Ključne besede: Rudolf Steiner Ali je človek to kar je Prehrana in zdravje prehrana zdravje minerali kisik živila, 



Skozi knjigo se bomo sprehodili skozi značilnosti pisanja kode HTML, oblikovanja spletnih strani s pomočjo kode CSS kot se tudi posvetili primerom, ki nam bodo služili za izhodišče pri prikazu rešitev.
Vsak posameznik bi moral imeti vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in izobilju življenja.
Slikanica Ko pride pomlad je oda temu letnemu času. Pomlad je čas prebujenja in veselja.
Računalniški priročnik
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
V življenju pride čas, ko ne moreš storiti drugega, kot nadaljevati svojo pot. Čas, da slediš svojim sanjam. Čas, da razviješ jadra svojih prepričanj.

(Sergio Bambaren)